Izpostavljeno

Preberite tudi

DomovNoviceSlovenijaNa slovenskih cestah nastajajo poletni zastoji

Na slovenskih cestah nastajajo poletni zastoji

Na slovenskih cestah so tudi v nedeljo nastali zastoji, predvsem na poteh proti obali, pred predorom Karavanke in v bližini priljubljenih turističnih krajev. Promet upočasnjujejo še gradbišča, zoženi vozni pasovi in posamezne zapore, zato morajo vozniki na več pomembnih povezavah računati na daljši čas potovanja.

Poudarki:

  • Gneča nastaja na primorski in gorenjski avtocesti ter na cestah proti Bledu, Kopru in Izoli.
  • Promet dodatno upočasnjujejo zapore na vipavski hitri cesti ter dolenjski in štajerski avtocesti.
  • Do 22. ure velja omejitev prometa za večino težkih tovornih vozil nad 7,5 tone.

Največ prometa proti Primorski in pred Karavankami

Na primorski avtocesti je bil promet zgoščen med Postojno in Koprom, zastoj pa je nastajal tudi pred Postojno v smeri proti Ljubljani. Gre za eno najbolj obremenjenih poletnih povezav, saj se na njej srečujejo domači izletniki, turisti, ki se vračajo z morja, ter tranzitni promet med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.

Daljši čas vožnje je bilo treba pričakovati tudi na gorenjski avtocesti. Pred predorom Karavanke se je v smeri proti Avstriji oblikovala približno kilometer dolga kolona. Ob koncih tedna je ta odsek pogosto dodatno obremenjen zaradi menjave počitniških gostov in omejene pretočnosti predora.

Gneča je nastajala še na štajerski avtocesti, kjer promet na nekaterih delih poteka skozi delovne zapore. Med Slovenskimi Konjicami in Dramljami je do konca avgusta predviden promet po enem pasu v vsako smer, kar lahko predvsem ob povečanem številu vozil povzroči hitro nastajanje kolon.

Vozniki naj pred odhodom preverijo trenutno stanje, saj se dolžina zastojev in potovalni časi med dnevom hitro spreminjajo. Že manjša nesreča, okvara vozila ali povečan pritok avtomobilov lahko razmere na najbolj obremenjenih odsekih dodatno poslabšajo.

Kolone tudi na cestah proti Bledu in slovenski obali

Počasneje je promet potekal tudi zunaj avtocestnega omrežja. Zastoji so nastajali na cestah Lesce–Bled, Dragonja–Šmarje–Koper ter Lucija–Izola.

Cesta med Lescami in Bledom je med glavnimi prometnimi ozkimi grli na Gorenjskem. Ob lepem poletnem vremenu jo uporabljajo dnevni obiskovalci Bleda, Bohinja in drugih izletniških točk, zato se lahko kolona oblikuje že na avtocestnem izvozu.

Podobne razmere so na Primorskem, kjer se lokalni, turistični in tranzitni promet združujejo na cestah v okolici Kopra, Izole, Lucije in Dragonje. Zamude se lahko povečajo predvsem popoldne, ko se številni obiskovalci začnejo vračati proti notranjosti države. Prometni koledar opozarja, da lepo vreme dodatno povečuje obisk turističnih in izletniških krajev.

Voznikom, ki imajo možnost izbire, lahko pomaga odhod zunaj najbolj obremenjenih ur. Na lokalnih obvozih pa je potrebna previdnost, saj navigacijske naprave pogosto preusmerjajo večje število vozil na ozke ceste skozi naselja, kjer se nato zastoji preselijo z avtoceste v lokalno okolje.

Dela in zapore dodatno podaljšujejo vožnjo

Na vipavski hitri cesti poteka obsežna obnova. Zaradi spremenjene prometne ureditve promet v eni smeri poteka po omejenem številu pasov, del vozil pa je preusmerjen na regionalne ceste. Tranzitni tovorni promet iz smeri Italije je usmerjen proti mejnemu prehodu Fernetiči. Dela na območju Rebernic bodo v različnih fazah potekala do konca leta.

Na dolenjski avtocesti je predvidoma do 29. julija zaprt priključek Ivančna Gorica v smeri od Ljubljane proti Obrežju. Obvoz je urejen prek priključka Bič. Med Ivančno Gorico in Bičem promet zaradi rekonstrukcije vozišča poteka po eni polovici avtoceste in po dveh zoženih pasovih v obe smeri.

Ob nedeljah v poletni sezoni velja tudi omejitev prometa za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone. Današnja omejitev velja do 22. ure, čeprav zakonodaja za določene nujne in posebne prevoze predvideva izjeme.

Prometno-informacijski center voznikom priporoča, naj pred potjo preverijo aktualne razmere, spremljajo prometno signalizacijo ter se na pot odpravijo z dovolj goriva, vode in časovne rezerve. V stoječi ali počasi premikajoči se koloni morajo vozniki pravočasno ustvariti reševalni pas in omogočiti neoviran dostop intervencijskim vozilom.

.

Sorodne vsebine