Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar se je pridružil kritikam nenavadnega prenosa podjetja Progros poslanca Resnice Borisa Mijiča na Roka Snežiča. Čeprav se po lastnih besedah redko strinja z Luko Mescem, je tokrat pritrdil njegovi oceni, da gre za »izjemno slab smisel za humor«. V ozadju namreč ostajajo neplačani delavci, davčni dolgovi in vprašanje, ali državni nadzorni mehanizmi delujejo dovolj učinkovito.
Poudarki:
- Anže Logar je prenos Progrosa na Roka Snežiča označil za norčevanje iz neplačanih delavcev in državnih institucij.
- Ministrstvo bo preverilo, ali je za večjo zaščito delavcev potrebna sprememba delovne in gospodarske zakonodaje.
- Progros ima po dosedanjih informacijah dolgove do zaposlenih, države in poslovnih partnerjev.
Logar: Ljudje zaradi takšnih primerov izgubljajo zaupanje v državo
»Redko se strinjam z Luko Mescem. Tokrat se,« je Logar zapisal na omrežju X. Po njegovi oceni brezplačen prenos podjetja, njegovo preimenovanje in vključevanje kamel v javni politični obračun niso nedolžna provokacija.
»V samem bistvu gre namreč za norčevanje iz neplačanih delavcev. Pa tudi norčevanje iz institucij države, kar kaže na nedelovanje pravne države,« je poudaril.
Logar je opozoril, da takšni primeri spodkopavajo zaupanje ljudi v državo. Če delavci po opravljenem delu ne prejmejo plačila, odgovorni pa podjetje prenašajo med lastniki in primer spreminjajo v javni spektakel, nastaja vtis, da se je mogoče odgovornosti izogniti.
Ponovna vzpostavitev zaupanja bo po njegovih besedah zahtevna in dolgotrajna. Kot minister in predsednik Demokratov je napovedal, da si bodo člani vlade in poslanske skupine prizadevali za izvajanje ukrepov iz koalicijske pogodbe.
Med prednostnimi nalogami je izpostavil boj proti korupciji in zlorabam, izboljšanje delovanja državnih institucij, krajše čakalne dobe v zdravstvu ter strožjo zakonodajo proti izkoriščanju zaposlenih.
Ministrstvo razmišlja o večji zaščiti delavcev
Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport so ob odzivu ministra poudarili, da obsojajo vsakršno izigravanje zakonodaje in etično sporno ravnanje.
Kadar delavec in podjetje skleneta pogodbo o zaposlitvi, morajo biti dogovorjene obveznosti izpolnjene. Izplačilo plače in prispevkov ni stvar dobre volje delodajalca, temveč temeljna pogodbena in zakonska obveznost.
Ministrstvo bo zato preverilo, ali bi bilo treba področno zakonodajo spremeniti tako, da bi bili zaposleni bolje zaščiteni ob poskusih prenosa podjetij, sprememb lastništva ali drugih manevrih, s katerimi bi se lahko otežilo izterjavo njihovih terjatev.
Ob tem so poudarili vlogo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki je v podjetju Progros že izvajal nadzore in izrekel sankcije. Po mnenju ministrstva morajo inšpektorat ter drugi pristojni organi učinkovito ugotoviti, ali je pri poslovanju, odnosu do zaposlenih ali prenosu podjetja prišlo do kršitev.
Ministrstvo konkretnih odprtih postopkov ne želi komentirati. Policija, inšpektorati, finančna uprava, tožilstvo in sodišča morajo po njihovem mnenju delo opraviti samostojno, strokovno ter brez neposrednih političnih pritiskov.
Podjetje preimenovano, dolgovi pa niso izginili
Boris Mijič je svoj poslovni delež v podjetju Progros brezplačno prenesel na davčnega svetovalca Roka Snežiča. Ta je podjetje preimenoval v Klukec in kot novo glavno dejavnost določil rejo kamel. Prenos in spremembo dejavnosti so potrdila poročila več slovenskih medijev.
Snežič je potezo predstavil kot provokacijo, povezano z izvršbo, ki jo ima proti njemu Luka Mesec zaradi neplačanih stroškov izgubljenega sodnega postopka. Trdil je, da naj bi Mesec na ta način dobil možnost poseči po njegovem premoženju in prevzeti podjetje.
Mesec je takšno razlago zavrnil kot slabo komedijo na račun ljudi, ki jim podjetje dolguje denar. Logar se je zdaj javno postavil na podobno stališče, čeprav sta sicer politična tekmeca.
Progros naj bi nekdanjim zaposlenim dolgoval več deset tisoč evrov neizplačanih plač, regresov in drugih prejemkov. Finančni upravi naj bi dolgoval več kot 30.000 evrov davkov in prispevkov, odprte obveznosti pa naj bi imel tudi do kooperantov. Medijska poročila potrjujejo dolgove do države in nekdanjih zaposlenih, natančni zneski pa se med posameznimi viri razlikujejo.
V javnosti so bili objavljeni tudi očitki o spornih odjavah zaposlenih iz socialnih zavarovanj in domnevnem ponarejanju podpisov. Gre za navedbe, ki jih morajo dokončno preveriti pristojni organi, zato morebitna kazenska odgovornost še ni ugotovljena.
Ključno vprašanje ostaja poplačilo zaposlenih
Politični odzivi se medtem množijo, vendar se položaj nekdanjih delavcev s tem še ni spremenil. Brezplačen prenos lastništva sam po sebi ne izbriše obveznosti podjetja, lahko pa dodatno zaplete ugotavljanje odgovornosti in izterjavo dolgov.
Primer Progros zato presega osebni spor med Mescem in Snežičem ali politično odgovornost poslanca Mijiča. Odpira širše vprašanje, kako hitro in učinkovito lahko država ukrepa, ko podjetje zaposlenim ne izplačuje obveznosti, nato pa začne spreminjati lastništvo, vodstvo ali registrirano dejavnost.
Logarjev odziv pomeni tudi prvo jasno napoved resornega ministrstva, da bi lahko preverilo ustreznost obstoječih varovalk. Ali bodo sledile dejanske zakonske spremembe, bo odvisno od ugotovitev pristojnih služb in pripravljenosti koalicije, da ukrepe sprejme.
Za delavce pa ostaja bistveno precej preprostejše vprašanje: kdaj in na kakšen način bodo prejeli denar za delo, ki so ga že opravili.
