Interventni zakon za razvoj Slovenije po zagotovilih finančnega ministra Andreja Širclja ne bo povzročil zmanjševanja pokojnin, krčenja zdravstvenih storitev ali razpada socialne države. Ministrstvo za finance je ob upoštevanju predvidenih odzivov podjetij in potrošnikov njegov letni javnofinančni učinek ocenilo na 647 milijonov evrov.
Poudarki:
- Ministrstvo je letni izpad po dinamični metodi ocenilo na 647 milijonov evrov oziroma dobrih 0,8 odstotka BDP.
- Pokojninski in zdravstveni blagajni naj bi manjkajoča sredstva zagotovil državni proračun.
- Za zmanjšanje primanjkljaja bi bilo potrebnih od 300 do 350 milijonov evrov dodatnih ukrepov.
Šircelj: Pokojnine bodo izplačane, zdravstvenih storitev ne bodo krčili
Volivci bodo o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu 6. decembra. Šircelj pričakuje, da bodo zakon podprli, saj naj bi davčne razbremenitve prispevale k višjim dohodkom, boljšim pogojem poslovanja in večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Minister je na novinarski konferenci zavrnil opozorila sindikalnih pobudnikov referenduma, da bi zakon lahko ogrozil financiranje socialne države. Po njegovih zagotovilih bodo pokojnine tudi po morebitni uveljavitvi zakona redno izplačane, zdravstvene storitve pa se ne bodo omejevale.
Ob tem je poudaril, da vzdržne in stabilne javne finance ostajajo temeljna usmeritev vladajoče koalicije. Vse javne blagajne naj bi kljub zmanjšanju prihodkov ostale v okvirih fiskalnih pravil.
Zakaj se ocene finančnega izpada tako razlikujejo?
Ministrstvo za finance je pripravilo nov izračun javnofinančnih posledic zakona na podlagi najnovejših podatkov ter domačih in mednarodnih analiz. Pri dinamični metodi je upoštevalo tudi predvidene spremembe ravnanja podjetij in potrošnikov zaradi nižjih davčnih obremenitev.
Po tej metodi bi zakon javnofinančne prihodke na leto zmanjšal za 647 milijonov evrov oziroma nekaj več kot 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Šircelj je dejal, da je ta ocena blizu izračunu Mednarodnega denarnega sklada.
Statična ocena ministrstva, ki ne vključuje morebitnih pozitivnih vedenjskih in gospodarskih učinkov, znaša 848 milijonov evrov. Fiskalni svet je posledice zakona ocenil višje, in sicer na približno 1,2 milijarde evrov oziroma okoli 1,5 odstotka BDP.
Šircelj razliko pripisuje uporabi različnih podatkov in predpostavk. Ministrstvo naj bi uporabilo novejše podatke, Fiskalni svet pa naj bi učinke sprememb na odločitve podjetij in potrošnikov upošteval z daljšim časovnim zamikom.
Kako bi vlada ohranila primanjkljaj pod tremi odstotki?
Brez dodatnih ukrepov in sprememb bi javnofinančni primanjkljaj leta 2027 po oceni ministrstva presegel 3,3 odstotka BDP. Za njegovo znižanje na 2,9 odstotka bi morala vlada zagotoviti od 300 do 350 milijonov evrov prihrankov ali dodatnih učinkov.
Minister je napovedal kombinacijo ukrepov, med katerimi bi bili:
- boljše povezovanje in sprotno usklajevanje evidenc, ki vplivajo na socialne transferje,
- optimizacija poslovanja v javnem sektorju,
- ukrepi za zmanjševanje stroškov zaradi bolniških odsotnosti,
- spremembe pri izvajanju dolgotrajne oskrbe,
- zamik nekaterih investicij iz večletnih programov.
Po Šircljevih besedah bi bilo mogoče nekatere načrtovane naložbe v zdravstvu prestaviti za nekaj let. Državna sekretarka Kristina Šteblaj je dodala, da bi večino predstavljali hitri in mehkejši ukrepi, za katere ne bi bilo treba spreminjati zakonodaje.
Minister zagotavlja, da takšni posegi ne bi pomenili krčenja pravic ali javnih storitev. Šlo naj bi predvsem za učinkovitejše delovanje sistemov, odpravljanje neusklajenosti v evidencah in časovno prilagoditev določenih izdatkov.
Proračun naj bi pokril izpad pokojninske in zdravstvene blagajne
Zakon ne bi vplival le na državni proračun, temveč tudi na pokojninsko in zdravstveno blagajno. Izpad prihodkov pokojninske blagajne je ministrstvo ocenilo na 369 milijonov evrov.
Manjkajoča sredstva naj bi v celoti zagotovil državni proračun, zato bi bil transfer v pokojninsko blagajno prihodnje leto občutno višji. Proračun naj bi pokril tudi predvideni izpad v zdravstveni blagajni.
Za ukrepe, ki bi morali biti neposredno prikazani v državnem proračunu, bi bil prihodnje leto potreben rebalans. Vlada bi ga pripravila po objavi spomladanske gospodarske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, pri čemer ministrstvo ob uveljavitvi zakona pričakuje ugodnejše gospodarske obete.
Zakon naj bi spodbudil naložbe in zadržal dejavnosti v Sloveniji
Šircelj zakon predstavlja kot premik k večjemu priznavanju podjetništva, produktivnosti in višje dodane vrednosti. Davčna razbremenitev bolje plačanih zaposlenih naj bi po njegovih besedah povečala konkurenčnost ter spodbudila naložbe z višjo dodano vrednostjo.
Minister pričakuje tudi, da bi zakon lahko vsaj upočasnil selitev nekaterih dejavnosti iz Slovenije. Njegovi dejanski gospodarski učinki pa bodo odvisni od tega, kako se bodo na spremembe odzvali delodajalci, zaposleni in potrošniki.
Če zakon na referendumu ne bo potrjen, namerava koalicija po Šircljevih besedah del davčnih razbremenitev in izboljšav poslovnega okolja izvesti z drugimi ukrepi. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da naj bi se tudi med parlamentarnimi strankami oblikovalo širše soglasje o potrebi po razbremenitvi dohodkov.
