Tadej Pogačar je šele več tednov po hudem padcu na dirki po Španiji izvedel, da si ni zlomil le enega, temveč tri vretenca. Po začetni diagnozi zloma vratnega vretenca C7 je dodatno slikanje pokazalo še zloma zgornjih prsnih vretenc T1 in T2, slovenski kolesarski zvezdnik pa danes pravi, da je predvsem hvaležen, da lahko stoji in normalno živi.
Poudarki:
- Dodatni pregled je poleg zloma C7 pokazal še zloma zgornjih prsnih vretenc T1 in T2.
- Zaradi pretresa možganov je Pogačar več tednov trpel zaradi vrtoglavice, slabosti in težav z ravnotežjem.
- Bolečin nima več, vendar mora paziti na padce in obremenjevanje leve roke ter vratu.
Dodatni pregled je razkril še dva zloma
Pogačar je padel 29. avgusta v osmi etapi Vuelte, na kateri je takrat nosil rdečo majico vodilnega. Po padcu so ga odpeljali v bolnišnico, prvi pregledi pa so pokazali pretres možganov, premaknjen zlom leve ključnice, stabilen zlom sedmega vratnega vretenca C7 ter več odrgnin.
Ko je nekaj tednov pozneje v Sloveniji opravil nov pregled z računalniško tomografijo, so zdravniki ugotovili še zloma vretenc T1 in T2. Gre za prvi dve vretenci prsnega dela hrbtenice, ki ležita tik pod vratnim delom, in ne za vretenci srednjega dela hrbta, kot je bilo navedeno v nekaterih prvih povzetkih intervjuja.
Novica ga je dokončno prepričala, da je bila odpoved nadaljevanju sezone pravilna odločitev. Pogačar je želel nastopiti na domačem evropskem prvenstvu ter se boriti za nove zmage na svetovnem prvenstvu in dirki po Lombardiji, vendar je po razkritju vseh poškodb na tekmovalne načrte pogledal drugače.
»Ko sem videl, da imam zlomljena tri vretenca, sem bil samo srečen, da sem živ,« je povedal za The Athletic. Zdravniki so poškodbe vretenc sicer ocenili kot stabilne, kar pomeni, da ob pregledu ni bilo znakov premikanja, ki bi ogrožalo hrbtenjačo.
Zaradi pretresa ni mogel niti sam pod tuš
Najzahtevnejše posledice padca niso bile povezane samo z zlomi. Pretres možganov je povzročil močno vrtoglavico, slabost, izčrpanost in motnje koordinacije, zaradi katerih Pogačar sprva ni zmogel opravljati niti običajnih vsakodnevnih opravil.
Pri prhanju mu je moral pomagati ekipni zdravnik, saj se mu je ob vstajanju takoj zavrtelo. Slabo mu je postalo tudi, ko je sklonil glavo ali jo naslonil na podlago. Občutek izgubljenosti in pomanjkanje nadzora nad telesom sta bila zanj težja, kot je pričakoval.
Operacijo zlomljene ključnice je prestal dva dni po padcu. Zaradi pretresa možganov so zdravniki poseg sprva odložili, po operaciji pa se je ob fizičnem okrevanju začel še zahtevnejši psihični del rehabilitacije.
Pogačar je priznal, da je bil prva dva tedna potrt in da druženje z njim ni bilo prijetno. Do takrat se je bil vajen po poškodbah hitro vrniti na kolo, tokrat pa zaradi težav z ravnotežjem in počutjem napredka ni mogel pospešiti.
Sobno kolo je prineslo prvi občutek napredka
Preobrat je prišel, ko je lahko začel obiskovati fizioterapijo in previdno trenirati na sobnem kolesu. Gibanje mu ni pomagalo le pri telesnem okrevanju, temveč tudi pri razpoloženju in občutku, da znova prevzema nadzor nad svojim vsakdanom.
Rehabilitacijo je opisal kot »boj iz dneva v dan«. Ekipa UAE Team Emirates-XRG se je skupaj z zdravstvenim osebjem odločila, da se leta 2026 ne bo več vrnil na dirke in da pri okrevanju ne bodo postavljali časovnega roka.
Danes Pogačar pravi, da ne čuti več bolečin ali nelagodja in da lahko opravlja skoraj vse običajne dejavnosti. Še vedno pa se mora izogibati težjemu dvigovanju z levo roko, večjim obremenitvam vratu in predvsem novemu padcu.
Prav možnost ponovnega udarca v poškodovani del hrbtenice ga najbolj skrbi. Čeprav lahko hodi, trenira in živi skoraj običajno, se zaveda, da zlomi še potrebujejo čas za popolno celjenje.
Padec mu je prekrižal izjemno sezono
Nesreča se je zgodila v eni najboljših sezon njegove kariere. Pogačar je petič osvojil dirko po Franciji, dobil dirki po Romandiji in Švici ter slavil na Strade Bianche.
Zmagal je tudi na treh od štirih spomladanskih spomenikov, na katerih je nastopil: Milano–Sanremo, dirki po Flandriji in Liège–Bastogne–Liège. Na dirki Pariz–Roubaix ga je v boju za zmago premagal Wout van Aert.
Na Vuelti je pred odstopom dobil tri etape in vodil v skupnem seštevku, ko je 32 kilometrov pred ciljem osme etape padel v glavnini. S tem se je končal njegov poskus, da bi po Giru in Touru svojo zbirko dopolnil še s skupno zmago na dirki po Španiji.
Sezono je končal s 130 zmagami v poklicni karieri in na prvem mestu svetovne lestvice. Vmes je z ekipo podaljšal pogodbo do leta 2032, njegov glavni cilj pa ostaja popolno okrevanje pred vrnitvijo v sezoni 2027.
