Danes, 1. novembra, je začela veljati obsežna prenova evropskih pravil, ki urejajo socialno varnost ljudi, ki živijo ali opravljajo delo v tujini oziroma delajo v več državah EU. Spremembe zadevajo napotene delavce, čezmejne delavce, brezposelne, ki iščejo zaposlitev v drugi članici, ter nekatere družinske in dolgotrajne socialne prejemke. Toda pomemben del novih pravil se za posameznike še ne začne uporabljati takoj.
Poudarki:
- Nova pravila za delo v tujini so začela veljati danes, večina praktičnih sprememb pa bo sledila po dveletnem prehodnem obdobju.
- Iskalci zaposlitve bodo lahko nadomestilo v drugo državo EU praviloma prenesli za šest mesecev namesto sedanjih treh.
- Pri napotitvah prihajajo strožja pravila glede predhodnega zavarovanja, prijave pred odhodom in ponovne napotitve po 24 mesecih.
Delo v tujini: kaj se je pravzaprav spremenilo danes?
Nova evropska uredba je 1. novembra 2026 formalno začela veljati, vendar to ne pomeni, da mora delavec, ki se jutri odpravi na delo v Avstrijo ali Nemčijo, čez noč upoštevati povsem drugačen postopek. Evropske države so dobile dveletno prehodno obdobje za prilagoditev postopkov, zato se bo večina najpomembnejših pravil začela uporabljati šele novembra 2028.
Gre za prenovo sistema, ki ne določa višine slovenskih pokojnin, prispevkov ali nadomestil. Evropska unija ne uvaja enotnega sistema socialne varnosti, temveč določa, katera država je v čezmejnih primerih pristojna in kako se med državami ohranijo pridobljene pravice.
To je pomembno predvsem pri vprašanjih, kot so: kje mora biti delavec zavarovan, katera država izplača nadomestilo za brezposelnost, kaj se zgodi pri napotitvi v drugo članico in kako se obravnava delo v dveh ali več državah.
Nadomestilo za brezposelnost bo mogoče dlje prejemati v tujini
Ena za posameznike najbolj oprijemljivih sprememb zadeva ljudi, ki izgubijo zaposlitev in želijo novo delo iskati v drugi državi EU.
Po sedanji ureditvi lahko oseba, ki v Sloveniji prejema denarno nadomestilo za brezposelnost, pod določenimi pogoji to pravico prenese v drugo državo. Slovenski zavod za zaposlovanje trenutno navaja osnovno obdobje treh mesecev, ki se lahko ob odobritvi podaljša največ na šest mesecev. Pred odhodom je treba urediti prenosni dokument U2, v drugi državi pa se pravočasno prijaviti pri tamkajšnji službi za zaposlovanje.
Po novih pravilih bo šest mesecev postalo običajno obdobje za prenos nadomestila med iskanjem zaposlitve v drugi članici. Pristojna država bo lahko obdobje pod določenimi pogoji podaljšala do izteka pravice do nadomestila.
To ne pomeni, da bo vsak brezposelni avtomatično dobil šest mesecev dodatnega nadomestila. Še vedno bo omejen z dolžino pravice, ki mu pripada po nacionalni zakonodaji, ter z obveznostmi glede prijave in aktivnega iskanja zaposlitve.
Za napotene delavce prihaja pomembno pravilo treh mesecev
Velik del prenove je namenjen napotenim delavcem. To so zaposleni, ki jih podjetje začasno pošlje opravljat storitev v drugo državo, medtem ko praviloma ostanejo vključeni v sistem socialne varnosti države, iz katere so bili napoteni.
Po novih pravilih bo moral biti delavec pred napotitvijo najmanj tri mesece vključen v sistem socialne varnosti države, iz katere ga podjetje pošilja. Najdaljše obdobje napotitve, v katerem lahko ostane zavarovan v matični državi po posebnih pravilih za napotitve, ostaja 24 mesecev.
Po skupno 24 mesecih napotitve v isto državo bo moral praviloma slediti najmanj dvomesečni premor, preden bo mogoče istega delavca znova napotiti po tem režimu.
Za Slovenijo to ni obrobno vprašanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je samo leta 2025 izdal skupno 138.212 potrdil A1 za različne oblike čezmejnega dela, med njimi pa je bilo 51.675 odobrenih napotitev delavcev in samozaposlenih oseb.
Kaj bo s potrdilom A1?
Potrdilo A1 ostaja eden ključnih dokumentov pri čezmejnem delu. Z njim se dokazuje, zakonodaja katere države s področja socialne varnosti velja za posameznika in kje se plačujejo prispevki.
Slovenski delodajalci morajo že po sedanji ureditvi potrdilo pridobiti za delavce, ki jih napotujejo na delo v drugo državo EU, in tudi za določene zaposlene, ki običajno delajo v več državah. Enako velja za nekatere samozaposlene.
Nova ureditev bo na evropski ravni jasneje zahtevala predhodno obvestilo pristojnemu organu, preden se delo v drugi državi začne. Pri poslovnih potovanjih bo veljala izjema, prav tako pri nekaterih zelo kratkih dejavnostih do treh zaporednih delovnih dni v 30-dnevnem obdobju.
Pomembna izjema je gradbeništvo. Tam oprostitev za tako kratko delo ne bo veljala, kar pomeni strožji režim prijave tudi pri kratkih napotitvah.
Za podjetja to pomeni, da bo treba še bolj natančno razlikovati med poslovnim potovanjem, kratkim delom v tujini in dejansko napotitvijo.
Spreminjajo se tudi pravila za čezmejne brezposelne
Prenova posega tudi v primer, ko nekdo živi v eni državi in dela v drugi. Po novih pravilih bo lahko država zadnje zaposlitve postala odgovorna za nadomestilo za brezposelnost, če je bil posameznik tam neprekinjeno zaposlen, samozaposlen ali zavarovan najmanj 22 tednov in izpolnjuje nacionalne pogoje za pridobitev pravice.
To je pomembno predvsem za ljudi, ki vsakodnevno ali tedensko prehajajo mejo zaradi dela. Sama evropska uredba pa ne določa višine njihovega nadomestila – ta ostaja odvisna od pravil države, ki bo v konkretnem primeru pristojna.
Prenova obenem jasneje ureja položaj ljudi, ki delo redno opravljajo v dveh ali več članicah, saj določa podrobnejša merila za ugotavljanje sedeža delodajalca in države, katere sistem socialne varnosti se uporablja.
Kaj morate storiti zdaj?
Za večino zaposlenih danes ni treba vlagati nove vloge ali menjati obstoječega zavarovanja samo zato, ker je uredba začela veljati. Obstoječa pravila in postopki se v veliki meri nadaljujejo v prehodnem obdobju.
Bolj pomembno je, da delodajalci, ki redno pošiljajo zaposlene čez mejo, v naslednjih dveh letih pregledajo svoje postopke. Posebej bodo pomembni pravočasno urejanje dokumentacije, dejansko trajanje napotitev, predhodna vključitev v zavarovanje ter pravilna razmejitev med službeno potjo in napotitvijo. Tudi strokovnjaki za mednarodno mobilnost zaposlenih poudarjajo, da prehodno obdobje ni namenjeno čakanju do zadnjega dne, temveč prilagoditvi postopkov pred začetkom uporabe večine novih pravil.
Za posameznika, ki trenutno išče delo v tujini, je medtem bistveno, da se še naprej ravna po veljavnih slovenskih postopkih. To pomeni, da se pri prenosu nadomestila pravočasno obrne na Zavod za zaposlovanje, pri napotitvah pa mora delodajalec urediti potrebno potrdilo A1.
Današnji datum je torej predvsem začetek prehoda. Prava sprememba za številne slovenske delavce, podjetja in iskalce zaposlitve bo prišla čez dve leti – takrat bodo nova evropska pravila začela neposredno spreminjati tudi njihove vsakodnevne postopke.
