Sum trgovine z ljudmi v nezakoniti tovarni cigaret v Lendavi je v državnem zboru sprožil pozive k spremembi zakonodaje in ostrejšemu nadzoru delodajalcev. Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti je podprla omejitve za obsojene zaradi trgovine z ljudmi, zavrnila pa širši sveženj ukrepov, s katerimi je Levica želela okrepiti položaj žrtev delovnega izkoriščanja.
Poudarki:
- Obsojenim zaradi trgovine z ljudmi bi lahko omejili ustanavljanje in vodenje podjetij.
- Komisija zahteva več skupnih nenapovedanih nadzorov pri delodajalcih, ki zaposlujejo državljane tretjih držav.
- Predlogi za poseben status žrtev, varno nastanitev in brezplačno pravno pomoč niso dobili podpore.
Obsojenim bi omejili ustanavljanje in vodenje podjetij
Komisija je na predlog koalicije vlado pozvala, naj prouči spremembo zakona o gospodarskih družbah. Po predlagani rešitvi osebe, pravnomočno obsojene zaradi trgovine z ljudmi ali spravljanja v suženjsko razmerje, ne bi smele ustanoviti družbe, pridobiti statusa družbenika ali samostojnega podjetnika oziroma sodelovati v organih vodenja in nadzora.
Omejitve bi lahko veljale tudi za pravne osebe. Podjetje, ki bi mu bila zaradi takšnih kaznivih dejanj pravnomočno izrečena sankcija, najmanj pet let ne bi smelo ustanoviti hčerinske družbe ali pridobiti obvladujočega deleža v drugi družbi.
Člani komisije so s tem podprli pristop, ki bi storilcem otežil nadaljevanje gospodarske dejavnosti prek novih ali povezanih podjetij. Konkretne zakonske rešitve mora zdaj proučiti in pripraviti vlada.
Več nadzorov tudi zunaj običajnega delovnega časa
Komisija je zahtevala še okrepitev skupnih in nenapovedanih nadzorov inšpektorata za delo, finančne uprave in policije. Usmerjeni naj bi bili predvsem v delodajalce, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, ter v dejavnosti z večjim tveganjem za izkoriščanje.
Nadzori naj ne bi potekali le v običajnem delovnem času. Prav delo zvečer, ponoči ali ob koncih tedna lahko ostane zunaj dosega rednih inšpekcijskih pregledov, zato komisija pričakuje bolj prilagodljivo sodelovanje nadzornih organov.
Vlada naj bi poskrbela tudi za boljšo obveščenost tujih delavcev. Ob pridobitvi dovoljenja za prebivanje in delo bi morali prejeti pogodbo o zaposlitvi ter razumljive informacije o svojih pravicah, obveznostih delodajalca in možnostih prijave kršitev. Gradivo bi jim moralo biti na voljo v jeziku, ki ga razumejo.
Predlogi za poseben status žrtev niso dobili podpore
Sejo komisije je zahtevala Levica, ki je predlagala obsežnejše sistemske spremembe. Poslanci Levice so želeli, da bi zakon posebej določil status žrtev trgovine z ljudmi, hudega delovnega izkoriščanja in nezakonitega zaposlovanja.
Takšnim osebam bi država po njihovem predlogu morala zagotoviti:
- dostop do trga dela in zdravstvenega zavarovanja,
- brezplačno pravno pomoč,
- javno financirano varno nastanitev,
- podporo tudi pri obravnavi večjih skupin žrtev.
Komisija teh predlogov ni podprla. Zavrnjen je bil tudi poziv k umiku predvidene šestmesečne vezave tujega delavca na posameznega delodajalca iz osnutka novele zakona o zaposlovanju in delu tujcev.
Podpore ni dobil niti predlog za spremembo kazenskega zakonika, s katero bi omejili možnost izrekanja pogojnih kazni pri priznanju krivde za trgovino z ljudmi, hujše kršitve delavskih pravic in zaposlovanje na črno v izkoriščevalskih razmerah. Levica je za obsojene zaradi takšnih dejanj predlagala tudi prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti.
»Iskali smo cigarete, našli smo sužnjelastništvo«
Vladimir Šega iz Levice je primer iz Lendave označil za vrh ledene gore. Po njegovem mnenju je preiskava nezakonite proizvodnje cigaret naključno razkrila precej širši problem izkoriščanja delavcev, ki zaradi strahu, odvisnosti od delodajalca ali pomanjkanja državne podpore kršitev ne prijavijo.
»Iskali smo cigarete, našli smo sužnjelastništvo,« je dejal. Opozoril je, da se delodajalcem izkoriščanje lahko izplača, če so sankcije mile, delavci pa nimajo učinkovite poti do zaščite.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Štefan Kušar je primer ocenil drugače. Poudaril je, da v Lendavi ni šlo za zakonito zaposlitev, ki bi se sčasoma sprevrgla v izkoriščanje, temveč za organizirani kriminal.
Šega je takšno ločevanje zavrnil. Po njegovem gre med različnimi primeri predvsem za razliko v obsegu in teži kaznivih dejanj, njihovo skupno jedro pa ostaja pridobivanje koristi z izkoriščanjem ljudi.
Poslanci se strinjajo, da so spremembe potrebne
Andreja Rajbenšu iz Svobode je podprla ureditev statusa žrtev in zagotovitev primerne nastanitve. Opozorila je tudi na vlogo nevladnih organizacij, ki v praksi pomagajo prizadetim, čeprav se pogosto soočajo z očitki zaradi prejemanja javnega denarja.
Jana Gržinič iz SDS je menila, da posameznega primera ni primerno posploševati na celotno gospodarstvo, vendar je poudarila potrebo po kaznovanju zlorab. Luka Simonič iz SDS je pozval k spremembi zakonodaje, ki bi omogočila strožje sankcije in učinkovitejše preprečevanje podobnih dejanj.
Marjeta Šmid iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je opozorila, da je takšen kriminal dobro organiziran in razširjen tudi drugod po Evropi. Poleg sistemskih ukrepov je izpostavila pomen lokalnih skupnosti in delavcev, ki bi morali imeti varne možnosti za prijavo sumljivih praks.
Institucije in nevladne organizacije različno ocenjujejo sistem
Predstavniki ministrstev za notranje zadeve, pravosodje in gospodarstvo ter policije in finančne uprave so ocenili, da je primer iz Lendave pokazal delovanje sistema. Pristojni organi so dejavnost odkrili, izvedli preiskavo in poskrbeli za delavce, vseeno pa priznavajo potrebo po izboljšavah, predvsem pri preprečevanju podobnih primerov.
Predstavniki nevladnih organizacij in sindikatov so zavzeli nasprotno stališče. Menijo, da primeri hudega izkoriščanja kažejo na premalo učinkovite nadzore, preblage sankcije in nezadostno zaščito delavcev, zaradi česar si ti pogosto ne upajo prijaviti kršitev.
Na sistemske pomanjkljivosti je opozoril tudi Varuh človekovih pravic. Po mnenju kritikov bi lahko načrtovane spremembe zakonodaje o zaposlovanju tujcev odvisnost delavcev od posameznega delodajalca še povečale, zato pričakujejo dodatno presojo rešitev pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka.
