Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve se po besedah ministrice Mateje Ribič sooča s skoraj 180 milijonov evrov veliko razliko med načrtovanimi sredstvi in pričakovanimi zakonskimi obveznostmi. Kot glavna razloga je navedla občutno zvišanje minimalne plače in učinke plačne reforme, ki naj pri pripravi proračuna ne bi bili ustrezno upoštevani.
Poudarki:
- Po izračunih ministrstva za letošnje zakonske obveznosti manjka približno 177 milijonov evrov.
- Največja vrzel je pri starševskih nadomestilih, otroških dodatkih, osebni asistenci in invalidskem varstvu.
- Ministrica napoveduje tudi več terenskega nadzora nad prejemniki socialne pomoči in preverjanje njihove zmožnosti za delo.
Največ denarja manjka za družinske prejemke
Ribič je načrtovanje sredstev za leto 2026 označila za najmanj neustrezno. Poudarila je, da približno 96 odstotkov odhodkov njenega ministrstva predstavljajo obveznosti, določene z zakonodajo, zato njihovega izplačevanja ni mogoče preprosto ustaviti ali poljubno zmanjšati.
Po predstavljenih podatkih skupna vrzel na štirih največjih področjih znaša približno 177 milijonov evrov.
| Področje | Ocenjeni primanjkljaj |
|---|---|
| Starševska nadomestila in otroški dodatki | 83 milijonov € |
| Invalidsko varstvo in osebna asistenca | 52 milijonov € |
| Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek | 26 milijonov € |
| Plače zaposlenih v varstveno-delovnih centrih | 16 milijonov € |
| Skupaj | 177 milijonov € |
Največji manko je torej pri družinskih prejemkih. Starševska nadomestila so vezana na pretekle dohodke upravičencev in na zakonsko določene omejitve, zato se ob zvišanju minimalne plače povečajo tudi nekateri izdatki države.
Minimalna plača naj bi se zvišala za približno 16 odstotkov, medtem ko naj bi prvotni finančni načrt upošteval le približno dvoodstotno rast. Na minimalno plačo so neposredno ali posredno vezana tudi plačila osebnih asistentov ter zaposlenih v varstveno-delovnih centrih.
Proračunski podatki za prvo četrtletje že kažejo povečanje državnih izdatkov za družinske prejemke, starševska nadomestila, socialno varnost in izvajanje osebne asistence.
»Ne bom ugibala, ali je šlo pri načrtovanju za malomarnost ali zavestne odločitve,« je dejala ministrica. Po njenem je bistveno, da sredstva za ljudi, ki so od njih odvisni, niso bila zagotovljena v zadostnem obsegu.
Upravičenci naj zaradi proračunske vrzeli ne bi ostali brez denarja
Skoraj 180-milijonska vrzel ne pomeni, da bodo starševska nadomestila, otroški dodatki, socialne pomoči ali plačila osebne asistence samodejno prenehali. Gre za zakonsko določene pravice in obveznosti države, zato bo morala vlada manjkajoča sredstva zagotoviti z rebalansom, prerazporeditvami ali drugimi proračunskimi ukrepi.
Ministrica je zagotovila, da si njena ekipa prizadeva preprečiti, da bi bili upravičenci prikrajšani. Obenem pa še ni mogla odgovoriti, na katerih področjih bi lahko država zmanjšala porabo, da bi pokrila nastalo razliko.
To bo politično in proračunsko zahtevno, saj mora novi resor upravljati večino nalog nekdanjega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter del področij nekdanjega ministrstva za solidarno prihodnost. Delovna razmerja in zaposlovanje so po reorganizaciji prešli pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.
V izhodiščih za pripravo proračunskih dokumentov je za ministrstvo letos predvidenih približno 1,98 milijarde evrov. Leta 2027 naj bi imelo na voljo 2,02 milijarde, leta 2028 pa 2,08 milijarde evrov. Vendar višji skupni finančni načrt še ne odgovarja na vprašanje, ali bo denarja dovolj za vse povečane zakonske obveznosti.
Pomembno bo tudi ugotoviti, kdaj je nastala razlika med načrtovanimi in dejanskimi potrebami. Ker gre za novo ministrstvo, sestavljeno iz delov več prejšnjih resorjev, bo treba ločiti posledice prvotnega proračunskega načrtovanja od učinkov poznejše reorganizacije, zvišanja minimalne plače in plačne reforme.
Ministričina ocena za zdaj predstavlja izračun resorja ob prevzemu poslov, ne pa še končne revizijske ugotovitve o nepravilnosti ali odgovornosti posameznikov.
Ribič je ob proračunski vrzeli napovedala tudi spremembe na področju socialnih transferjev. Po njenih besedah mora pomoč doseči ljudi, ki je dejansko potrebujejo, delovno sposobne posameznike pa naj bi sistem bolj spodbujal k vključevanju na trg dela.
»Zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo, in ne socialne pomoči,« je poudarila. Podobno usmeritev je predstavila že ob kandidaturi za ministrico, ko je napovedala okrepitev nadzora nad transferji in preprečevanje zlorab.
Ena izmed koalicijskih zavez predvideva povezovanje prejemanja denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela. O takšni ureditvi naj bi se državljani izrekli tudi na posvetovalnem referendumu.
Ministrstvo želi okrepiti preverjanje evidenc brezposelnih in razlogov, zaradi katerih se posamezniki ne vključujejo na trg dela. Pri tem bo moralo sodelovati z ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport, pod katerega po reorganizaciji sodijo zaposlovanje, trg dela in pravice iz dela.
Pri morebitnih spremembah bo treba jasno razlikovati med ljudmi, ki delo zavračajo brez utemeljenega razloga, ter tistimi, ki se ne morejo zaposliti zaradi bolezni, invalidnosti, skrbi za družinskega člana, starosti, pomanjkanja primernih zaposlitev ali drugih ovir.
Terenski nadzor lahko pomaga odkriti neupravičeno prejemanje pomoči, vendar sam po sebi ne bo rešil 177-milijonske proračunske vrzeli. Večina manjkajočih sredstev je namreč povezana s starševskimi nadomestili, otroškimi dodatki, invalidskim varstvom, osebnimi asistenti in plačami v varstveno-delovnih centrih, ne zgolj z denarno socialno pomočjo.
Prvi večji preizkus ministrstva bo zato zagotovitev denarja za že priznane pravice. Šele nato bo jasno, katere spremembe nadzora in socialne zakonodaje bo vlada dejansko predlagala ter kako bo zaščitila ljudi, ki brez državne podpore ne morejo zagotoviti osnovne socialne varnosti.
