Avstralski regulator za spletno varnost je proti Telegramu vložil tožbo, ker naj platforma tudi po prejetih opozorilih ne bi odstranila posnetkov množičnih strelskih napadov, terorističnih usmrtitev in drugega ekstremističnega gradiva. Primer bo pomemben preizkus, koliko odgovornosti lahko države naložijo globalnim komunikacijskim storitvam, ki združujejo zasebne pogovore in javne kanale z več sto tisoč sledilci.
Poudarki:
- Avstralski regulator trdi, da Telegram po prijavah ni pravočasno odstranil desetih od dvanajstih spornih objav.
- Platformi ob ugotovljeni kršitvi grozi kazen do 54,6 milijona avstralskih dolarjev oziroma približno 32 milijonov evrov.
- Telegram obtožbe zavrača in poudarja, da je letos blokiral več kot 150.000 skupnosti, povezanih s terorizmom.
Avstralska komisarka za spletno varnost Julie Inman Grant je postopek sprožila pred zveznim sodiščem. Regulator Telegramu očita, da ni izpolnil zahtev standardov, ki ponudnikom spletnih storitev nalagajo ukrepe za zaznavanje in odstranjevanje najnevarnejših oblik nezakonitih vsebin. Mednje spadajo gradivo o spolnih zlorabah otrok ter vsebine, ki promovirajo ali prikazujejo teroristična dejanja.
Sporni posnetki naj bi ostali dostopni več mesecev
Primer temelji na dvanajstih objavah, ki so jih avstralski uporabniki prijavili med julijem in oktobrom 2025. Regulator trdi, da Telegram desetih objav ni odstranil dovolj hitro oziroma ni ustrezno omejil računov in kanalov, prek katerih so se širile.
Gradivo naj bi vključevalo:
- posnetke terorističnih usmrtitev,
- videoposnetke napada na mošeji v Christchurchu leta 2019,
- gradivo, povezano s strelskim napadom v Buffalu leta 2022,
- propagandne vsebine skrajnih organizacij.
Po navedbah komisarke naj bi del gradiva ostal dostopen še dolgo po tem, ko je bil Telegram nanj izrecno opozorjen. Regulator meni, da lahko takšni posnetki poveličujejo storilce, spodbujajo posnemovalce in ponovno prizadenejo preživele ter svojce žrtev.
Tožba še ne pomeni, da je bila kršitev dokazana. O odgovornosti in morebitni kazni bo odločalo sodišče, Telegram pa je že napovedal, da bo navedbe izpodbijal.
Telegram zavrača očitke in izpostavlja svojo moderacijo
Telegram trdi, da pozive k nasilju in teroristično propagando prepoveduje. Platforma navaja, da javne vsebine pregleduje s kombinacijo avtomatiziranih sistemov, moderatorjev in prijav uporabnikov. Na svoji strani za pregled varnosti objavlja tudi sprotno število odstranjenih skupnosti, povezanih s terorizmom.
Ob objavi avstralske tožbe je Telegram navajal več kot 150.000 blokiranih terorističnih skupnosti v letu 2026. Podjetje zato zavrača trditev, da dopušča širjenje takšnih vsebin, ter napoveduje sodno obrambo.
Vendar veliko število odstranjenih kanalov samo po sebi ne odgovarja na ključno vprašanje postopka: ali je Telegram pri konkretnih prijavljenih objavah ukrepal dovolj hitro in v skladu z obveznimi avstralskimi standardi.
Platforma je bila v Avstraliji pod drobnogledom že prej. Februarja 2025 ji je regulator izdal kazen v višini 957.780 avstralskih dolarjev, ker je zahtevane informacije o ukrepih proti terorističnim vsebinam in spolnim zlorabam otrok posredovala več mesecev po roku.
Zakaj Telegram ni enak običajni aplikaciji za sporočanje
Telegram združuje več tehnološko precej različnih storitev. Uporabniki ga lahko uporabljajo za neposredne pogovore, skupinske klepete, javne kanale, prenos datotek in avtomatizirane bote.
Pomembno je tudi, da vsi pogovori niso šifrirani na enak način. Običajni zasebni in skupinski pogovori so shranjeni v Telegramovem oblaku ter uporabljajo šifriranje med uporabnikom in strežnikom. Šifriranje od pošiljatelja do prejemnika je privzeto na voljo samo v ločeno ustvarjenih skrivnih pogovorih med dvema osebama.
Javni kanali, na katere se nanaša tudi avstralski primer, niso zasebni šifrirani pogovori. Njihove objave so lahko dostopne velikemu številu uporabnikov in jih je mogoče prijaviti moderatorjem.
To je pomembna razlika. Tožba ni zahteva, naj Telegram razbije šifriranje zasebnih sporočil ali oblastem omogoči splošen dostop do komunikacij uporabnikov. Osredotočena je na domnevno neustrezno moderiranje javno dostopnega gradiva, ki je bilo platformi že prijavljeno.
Kazen bi lahko presegla 32 milijonov evrov
Če bo sodišče ugotovilo kršitev avstralskega zakona o spletni varnosti in pripadajočih standardov, bi lahko Telegramu naložilo civilno kazen do 54,6 milijona avstralskih dolarjev. To je po trenutnem okvirnem menjalnem razmerju približno 32 milijonov evrov, končni znesek pa bi določilo sodišče.
Finančna kazen za podjetje Telegramove velikosti morda ne bi bila odločilna. Pomembnejši bi lahko bil pravni precedens.
Regulatorji bi z uspešnim postopkom dobili potrditev, da morajo tudi komunikacijske platforme s sedežem zunaj države izvajati lokalne varnostne standarde, kadar svoje storitve ponujajo tamkajšnjim uporabnikom. Avstralski predpisi od konca leta 2024 ponudnikom nalagajo obvezno upoštevanje ustreznih kodeksov ali standardov za najnevarnejše nezakonite vsebine.
Kaj primer pomeni za uporabnike v Sloveniji
Avstralski postopek za zdaj ne spreminja delovanja Telegrama v Sloveniji. Uporabnikom ni treba posodobiti aplikacije, spreminjati nastavitev ali zapirati računov.
Kljub temu primer razkriva tri praktično pomembne značilnosti platforme:
- Telegram ni v celoti šifriran od pošiljatelja do prejemnika. Takšno zaščito ponujajo le skrivni pogovori med dvema uporabnikoma.
- Javni kanali so predmet moderiranja. Telegram lahko odstrani objave, zapre kanale in omeji uporabnike, kadar prejme prijavo nezakonite vsebine.
- Pravila se razlikujejo med državami. V Evropski uniji za Telegram veljajo tudi obveznosti Akta o digitalnih storitvah, čeprav je platforma februarja 2026 poročala o manj kot 45 milijonih mesečnih uporabnikov v EU in zato ni bila uvrščena med zelo velike spletne platforme.
Za uporabnike ostaja priporočljivo, da javne objave s pozivi k nasilju, teroristično propagando ali drugim očitno nezakonitim gradivom prijavijo neposredno v aplikaciji. Telegram omogoča prijavo posameznega sporočila prek možnosti »Report« oziroma »Prijavi«.
Sodba bo pokazala, kako daleč sega odgovornost platform
Spor med Avstralijo in Telegramom se dotika širšega vprašanja, s katerim se srečujejo regulatorji po vsem svetu. Komunikacijske storitve morajo varovati zasebnost uporabnikov, vendar hkrati upravljajo javne kanale, ki lahko po dosegu postanejo primerljivi z družbenimi omrežji ali mediji.
Telegram poudarja, da množično odstranjuje teroristične skupnosti in uporablja umetno inteligenco za pomoč moderatorjem. Avstralski regulator pa trdi, da pri obravnavanih objavah ti sistemi niso zagotovili pravočasnega ukrepanja.
Končni razplet zato ne bo odvisen od splošnega števila odstranjenih kanalov, temveč od dokazov o tem, kaj je Telegram vedel, kdaj je prejel prijave in kako hitro se je odzval. Sodišče bo moralo presoditi, ali je bilo ravnanje platforme skladno z zakonskimi obveznostmi ali pa je, kot zatrjuje Telegram, regulator zahteve razlagal nepravilno.
