Cene nafte so se v sredinem azijskem trgovanju znova zvišale, saj vlagatelji vse manj verjamejo v hitro rešitev spora med ZDA in Iranom ter skorajšnje normaliziranje plovbe skozi Hormuško ožino. Severnomorski Brent se je približal 90 dolarjem za sod, ameriška nafta WTI pa 84 dolarjem, čeprav so podatki iz ZDA nakazali presenetljivo veliko rast zalog surove nafte.
Poudarki:
- Brent se je podražil na okoli 89,7 dolarja, WTI pa na približno 83,9 dolarja za sod.
- Skozi Hormuško ožino je v torek plulo le osem ladij, pred konfliktom od 125 do 140 dnevno.
- Rast ameriških zalog bi lahko cene zavirala, toda trenutno na trgu prevladuje strah pred motnjami dobave.
Brent tik pod 90 dolarji za sod
Terminske pogodbe za Brent so bile danes okoli 5.53 po srednjeevropskem poletnem času višje za 75 centov oziroma 0,84 odstotka in so dosegle 89,66 dolarja za 159-litrski sod. Ameriška zahodnoteksaška nafta WTI se je podražila za 72 centov oziroma 0,87 odstotka na 83,92 dolarja. Obe vrsti nafte sta bili v zgodnejšem delu trgovanja dražji celo za več kot dolar.
Današnja rast se nadaljuje po torkovem več kot enoodstotnem skoku. Brent in WTI sta v torek končala na najvišjih zaključnih vrednostih po 31. juliju, že v ponedeljek pa sta se ceni zvišali za približno pet odstotkov.
Glavni razlog ni nenaden skok svetovnega povpraševanja, temveč ponovno povečanje tako imenovane geopolitične premije. Trgovci v ceno nafte vključujejo tveganje, da bo dobava z Bližnjega vzhoda ostala omejena dlje, kot so še pred nekaj dnevi pričakovali.
Upanje na hiter dogovor med ZDA in Iranom je namreč ponovno oslabelo. Iran in ZDA trenutno nimata neposrednih pogajanj, sporočila pa si izmenjujeta prek posrednikov. Iran pogojuje popolnejše odprtje Hormuške ožine z izpolnitvijo več svojih zahtev, Washington pa je v zadnjih dneh zaostril svoja stališča.
Promet skozi Hormuško ožino ostaja daleč od običajnega
Dogajanje okoli Hormuške ožine je za naftni trg posebej pomembno, ker gre za eno najpomembnejših energetskih prometnih poti na svetu.
Pred sedanjo krizo je skozi ožino dnevno plulo približno 125 do 140 ladij. V torek jih je po podatkih, ki jih povzema Reuters, ožino prečkalo le osem, kar je najmanj v zadnjem tednu.
Razlika je ogromna tudi pri prepeljani količini nafte.
Ameriška Uprava za energetske informacije EIA ocenjuje, da je v zadnjem četrtletju leta 2025 skozi Hormuško ožino potovalo povprečno 21,6 milijona sodov nafte in drugih tekočih goriv na dan. V drugem četrtletju letošnjega leta se je količina zaradi konflikta zmanjšala na samo 4,9 milijona sodov dnevno.
Že pred sedanjo krizo je ožina predstavljala izjemno občutljivo točko svetovnega energetskega sistema. Leta 2024 je skozi njo potovalo približno 20 milijonov sodov nafte in naftnih proizvodov dnevno oziroma približno petina svetovne porabe tekočih naftnih goriv. Skozi Hormuz je šla tudi približno petina svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom.
Alternativne poti obstajajo, vendar njihove zmogljivosti niso dovolj velike, da bi v celoti nadomestile ožino. Savdska Arabija in Združeni arabski emirati lahko del izvoza preusmerijo po naftovodih, vendar je po starejših ocenah EIA dodatne razpoložljive zmogljivosti le okoli 2,6 milijona sodov dnevno.
Ameriške zaloge so presenetile v drugo smer
Nafta bi bila danes lahko tudi cenejša zaradi povsem drugega podatka.
Po neuradnih podatkih Ameriškega naftnega inštituta API so se zaloge surove nafte v ZDA v tednu do 7. avgusta povečale za približno 9,1 milijona sodov. Zaloge bencina naj bi se hkrati zmanjšale za 1,5 milijona sodov, destilatov pa za približno 596.000 sodov.
Tako velik porast zalog surove nafte običajno pritiska na cene navzdol, saj kaže na večjo razpoložljivost ponudbe oziroma šibkejšo porabo rafinerij.
Toda tokrat je trg podatke za zdaj večinoma postavil v drugi plan, ker je negotovost glede dobave z Bližnjega vzhoda bistveno večja.
Uradni podatki ameriškega EIA bodo objavljeni danes ob 16.30 po srednjeevropskem poletnem času. Če bodo potrdili veliko povečanje zalog, bi lahko to nekoliko ublažilo pritisk na rast cen.
EIA ne pričakuje hitre vrnitve v normalne razmere
Pomembna sprememba je tudi najnovejša napoved ameriške EIA, objavljena 11. avgusta.
Agencija zdaj predvideva, da bo promet skozi Hormuško ožino močno omejen še ves avgust, postopno izboljšanje pa pričakuje šele septembra. Ocenjuje tudi, da bo trajalo do začetka leta 2027, preden se bodo proizvodnja in trgovski tokovi večinoma vrnili v stanje pred konfliktom.
V juliju je bilo zaradi motenj po ocenah EIA začasno ustavljene približno 5,5 milijona sodov proizvodnje dnevno. Globalne zaloge nafte naj bi se v drugem četrtletju zmanjševale v povprečju za 4,2 milijona sodov dnevno, v tretjem četrtletju pa naj bi se zmanjševanje nadaljevalo s hitrostjo okoli 3,8 milijona sodov na dan.
Zaradi tega je EIA svojo napoved cen občutno zvišala. Za tretje četrtletje zdaj pričakuje povprečno ceno Brenta okoli 85 dolarjev za sod, za celotno leto 2026 pa približno 87 dolarjev. Če se bo promet skozi Hormuz postopno povečeval, agencija proti koncu leta pričakuje znižanje povprečne cene proti 78 dolarjem.
To ostaja napoved, ki je močno odvisna od razvoja konflikta.
Za trg bo zato v naslednjih dneh najpomembnejše vprašanje manj to, koliko nafte je trenutno v ameriških skladiščih, in bolj to, ali se bodo pojavili verodostojni znaki dogovora, ki bi omogočil varnejšo in bistveno večjo plovbo skozi Hormuško ožino.
Dokler tega ni, lahko že posamezna politična izjava ali nov incident z ladjo povzroči izrazite premike cen v obe smeri.
