Cloudflare je v novem poročilu za prvo polovico leta 2026 zaznal močan skok največjih napadov za zavrnitev storitve oziroma DDoS napadov. Samo v drugem četrtletju je podjetje ublažilo več kot 800 omrežnih napadov, ki so presegli 1 Tb/s, medtem ko jih je bilo v prvem četrtletju približno 130. To pomeni več kot petkratno povečanje v samo treh mesecih.
Poudarki:
- DDoS napadi nad 1 Tb/s so se v drugem četrtletju povečali za 519 odstotkov glede na prvo četrtletje.
- Cloudflare je v prvi polovici leta zabeležil 23,2 milijona omrežnih DDoS napadov in 29,64 bilijona zlonamernih HTTP zahtev.
- Med najbolj izpostavljenimi so bili mediji, založniki in produkcijska podjetja, ki so prejeli največji delež ublaženih HTTP DDoS zahtev.
DDoS napadi postajajo krajši, vendar precej silovitejši
DDoS oziroma porazdeljeni napad za zavrnitev storitve deluje tako, da napadalci spletno stran, strežnik ali drugo internetno storitev preplavijo z ogromnim številom zahtev oziroma podatkovnega prometa. Cilj praviloma ni kraja podatkov, temveč preobremenitev infrastrukture, zaradi katere legitimni uporabniki storitve ne morejo več uporabljati.
Najnovejše Cloudflarove številke kažejo zanimivo kombinacijo dveh trendov: večina napadov je še vedno relativno majhnih in kratkotrajnih, hkrati pa najmočnejši napadi hitro rastejo.
Po podatkih podjetja je bilo 96,62 odstotka omrežnih DDoS napadov šibkejših od 50 Mb/s, 90,6 odstotka pa jih je trajalo manj kot deset minut. Toda število napadov nad 1 Tb/s se je med prvim in drugim četrtletjem povečalo za 519 odstotkov. Napadi med 500 Gb/s in 1 Tb/s so se povečali za 143 odstotkov, tisti med 100 in 500 Gb/s pa za 105 odstotkov.
To je pomembno zato, ker se lahko izjemno močan napad konča še preden ga človek sploh opazi in ročno ukrepa. Obramba mora zato vedno bolj temeljiti na avtomatiziranem filtriranju prometa, ki napad zazna in ustavi skoraj v realnem času.
Več kot 800 napadov je že preseglo 1 Tb/s
Cloudflare je v drugem četrtletju 2026 ublažil več kot 800 omrežnih DDoS napadov z močjo nad 1 Tb/s. V prvem četrtletju je bilo takšnih približno 130.
Pri terabitu na sekundo ne govorimo več o prometu, ki bi ga običajna infrastruktura manjšega podjetja lahko preprosto absorbirala.
Tak napad lahko preobremeni povezavo do podatkovnega centra ali druge dele infrastrukture še preden promet sploh doseže spletni strežnik. To je tudi razlog, da ponudniki zaščite uporabljajo globalno razpršena omrežja, ki zlonamerni promet prestrežejo na več lokacijah.
Skupno je Cloudflare v prvi polovici leta 2026 zaznal oziroma ublažil 23,2 milijona omrežnih DDoS napadov. Poleg tega je njegova infrastruktura obdelala 29,64 bilijona zlonamernih HTTP zahtev, usmerjenih proti aplikacijam in spletnim stranem.
V drugem četrtletju se je število omrežnih napadov povečalo z 10,04 na 13,17 milijona, kar pomeni približno 31-odstotno rast glede na prvo četrtletje. Število zlonamernih HTTP zahtev je v istem obdobju naraslo z 12,75 na 16,89 bilijona.
DNS je postal ena glavnih tarč
V drugem četrtletju se je močno povečal delež napadov, usmerjenih v DNS, sistem, ki človeško berljive domene, kot je planet24.si, povezuje z omrežnimi naslovi strežnikov.
DNS poplave so v drugem četrtletju predstavljale približno 40 odstotkov omrežnih napadov, medtem ko je bil njihov delež v prvem četrtletju 25,7 odstotka. DNS poplave in DNS amplifikacijski napadi so skupaj predstavljali približno tretjino omrežnih napadov v prvi polovici leta.
Posebej izstopa tudi rast napadov prek protokola CLDAP, kjer je Cloudflare med četrtletjema zabeležil skoraj 882-odstotno povečanje. UDP poplave so bile druga najpogostejša vrsta omrežnega napada v drugem četrtletju z nekaj več kot 14-odstotnim deležem.
Pri amplifikacijskih napadih napadalec izkoristi strežnike tretjih oseb tako, da majhna zahteva povzroči veliko večji odgovor, ki se nato preusmeri proti žrtvi. S tem lahko napadalec z relativno omejenimi lastnimi sredstvi ustvari bistveno večjo količino prometa.
Napad z 31,4 Tb/s kaže, kam se trend premika
Čeprav je meja 1 Tb/s že zelo visoka, so največji napadi danes več desetkrat močnejši.
Cloudflare je letos že poročal o napadu botneta Aisuru oziroma Kimwolf, ki je dosegel 31,4 Tb/s in približno 200 milijonov zahtev na sekundo.
Takšne številke kažejo, kako daleč so prišli botneti – omrežja okuženih usmerjevalnikov, kamer, strežnikov in drugih naprav, ki jih napadalci upravljajo brez vednosti njihovih lastnikov.
Za izvedbo ogromnega DDoS napada zato ni potreben en izjemno zmogljiv računalnik. Napadalec lahko promet sestavi iz več deset ali sto tisoč naprav, razpršenih po svetu.
To ima še eno posledico: blokiranje posameznega IP-naslova ne rešuje problema. Obrambni sistem mora razlikovati med velikimi količinami legitimnega in zlonamernega prometa ter se pogosto prilagajati več različnim vrstam napada hkrati.
Mediji in založniki so med najbolj izpostavljenimi
Za spletne založnike je posebej zanimiv podatek o tarčah HTTP napadov.
Cloudflare je v prvi polovici leta največji delež ublaženih HTTP DDoS zahtev – 14,2 odstotka – zaznal v sektorju medijev, produkcije in založništva.
To ne pomeni, da je 14,2 odstotka vseh medijskih spletnih strani doživelo napad. Gre za delež zlonamernih HTTP zahtev, ki jih je Cloudflare zaznal in prestregel znotraj lastnega omrežja.
Kljub temu je podatek pomemben za medijske hiše, spletne trgovine in druge storitve, kjer že kratka nedosegljivost pomeni neposredno izgubo obiskovalcev, oglaševalskega prihodka ali prodaje.
Posebej občutljive so situacije, ko se napad zgodi med velikim dogodkom, breaking news zgodbo, prodajno akcijo ali drugim trenutkom z legitimno povečanim prometom. Takrat je razlikovanje med običajnim prometnim vrhom in napadom še težje.
Geopolitika se vse bolj neposredno preslikava na internet
Cloudflare v poročilu izpostavlja tudi rast napadov na vladne storitve in jih delno povezuje z geopolitičnimi konflikti ter povečano dejavnostjo hekerskih aktivističnih skupin.
Pri takšnih napadih namen pogosto ni dolgoročen vdor v sistem, temveč začasna nedosegljivost spletne strani ali javne storitve, s katero napadalci ustvarijo vidnost in motnje.
DDoS napad je zato lahko tehnično bistveno preprostejši od vdora v informacijski sistem, njegov javni učinek pa je lahko zelo velik: uporabniku je namreč takoj vidno, da storitev ne deluje.
Cloudflare je največ aktivnosti v prvi polovici leta zaznal aprila, ko je njegova infrastruktura obdelala 6,46 bilijona HTTP DDoS zahtev in 165 petabajtov omrežnega napadalnega prometa. Po aprilu je aktivnost opazneje upadla. Podjetje kot enega možnih razlogov omenja mednarodno operacijo PowerOFF proti ponudnikom storitev DDoS-for-hire, vendar samo opozarja, da gre za možno povezavo.
Kaj to pomeni za manjša slovenska spletna mesta?
Za manjše podjetje ali spletno stran nova statistika ne pomeni, da mora kupiti lastno infrastrukturo, sposobno sprejeti večterabitni promet. Prav nasprotno.
Takšne količine prometa so eden glavnih razlogov za uporabo ponudnikov CDN, omrežne zaščite, filtriranja prometa in geografsko razpršenih sistemov, ki napad prestrežejo preden doseže izvorni strežnik.
Smiselne osnovne zaščite vključujejo:
- uporabo DDoS zaščite pred izvornim strežnikom;
- skrivanje neposrednega IP-naslova izvora, kjer je to izvedljivo;
- omejevanje nenavadno pogostih zahtev;
- zaščito DNS infrastrukture z redundantnimi ponudniki;
- spremljanje nenadnih sprememb prometa;
- pripravljen načrt za odziv, še preden pride do incidenta.
Pomembno je tudi razlikovati med DDoS zaščito in varnostjo spletne aplikacije. Sistem lahko zelo učinkovito prestreže prometni napad, vendar to še ne pomeni, da je spletna stran zaščitena pred ranljivostmi v WordPressu, ukradenimi gesli, zlonamernimi vtičniki ali vdori v uporabniške račune.
Novi Cloudflarov podatkovni niz predvsem kaže, da se največji prometni napadi povečujejo hitreje, kot bi lahko sklepali iz skupnega števila incidentov. Večina napadov še vedno ostaja majhna in kratka, toda zgornji del lestvice raste zelo hitro.
Za upravljavce spletnih storitev zato postaja pomembnejše vprašanje manj ali bi lahko ročno ustavili napad in bolj ali ga bo infrastruktura ustavila samodejno, preden ga sploh opazijo.
