Ali je spletno oddajanje podpisov za referendum prek eUprave po začetnih motnjah res normalizirano, ostaja predmet političnega spora. Ministrstvo zagotavlja, da po 3. septembru ni več zaznalo težav, sindikati pa trdijo, da so jim uporabniki o neuspelih postopkih poročali še na dan parlamentarne razprave.
Poudarki:
- Ministrstvo trdi, da je eUprava upočasnjeno delovala dva dni, težave pa naj bi odpravili do 3. septembra.
- Sindikati navajajo, da nekateri uporabniki še vedno ne morejo dokončati elektronske oddaje podpisa.
- Pobudniki so zbrali 28.047 od potrebnih 40.000 podpisov, rok se izteče 5. oktobra.
Dve različni sliki delovanja portala eUprava
O motnjah pri zbiranju podpisov je v ponedeljek razpravljal odbor državnega zbora za notranje zadeve in javno upravo. Sejo so zahtevale opozicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, potem ko so se že ob začetku zbiranja podpisov 1. septembra pojavila poročila o počasnem nalaganju strani, prekinitvah postopka in neuspešnem potrjevanju podpore.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Božo Predalič je dejal, da je bil zaradi motenj tudi sam ogorčen. Obenem je poudaril, da sistem ni prenehal delovati, temveč je bil dva dni le upočasnjen.
Po pojasnilih ministrstva je bila eUprava v začetku septembra izpostavljena občutno večji obremenitvi. Poleg zbiranja referendumskih podpisov so uporabniki takrat množično oddajali vloge za subvencionirane vozovnice, štipendije, pravice iz javnih sredstev in potrdila iz kazenskih evidenc.
Generalna direktorica direktorata za informatiko Kristina Valenčič je zagotovila, da so se na povečano obremenitev odzvali takoj in povečali zmogljivosti sistema. »Od 3. septembra naprej ne beležimo več nobenih težav,« je dejala članom odbora.
Takšno pojasnilo pomeni, da notranji nadzor ministrstva po navedenem datumu ni zaznal sistemskih motenj. Ne izključuje pa nujno posameznih neuspelih poskusov, težav z digitalnim potrdilom, uporabnikovo napravo ali povezanimi zalednimi sistemi.
Sindikati: Postopek se ustavi in nalaga v nedogled
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da ga je zagotovilo ministrstva presenetilo. Po njegovih besedah so jim ljudje še v ponedeljek sporočali, da se postopek oddaje podpisa ustavi v eni od faz in se ne izpelje do konca.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je povedal, da so ministrstvo na težave prvič opozorili 2. septembra. Ker uradnega odgovora po njegovih navedbah niso prejeli, so pristojne ponovno kontaktirali po telefonu teden dni pozneje in še na dan seje.
»Ljudje morajo verjeti, da sistem deluje,« je poudaril Zorko. Po njegovem mnenju vsak nov primer dolgotrajnega nalaganja ali prekinjenega postopka povečuje dvom v zanesljivost elektronskega zbiranja podpisov.
Sindikati so že 14. septembra javno zahtevali podrobnejša pojasnila odgovornih. V njihovih opozorilih so navedene prijave uporabnikov, ne pa neodvisna tehnična analiza portala. Iz doslej predstavljenih podatkov zato ni mogoče natančno ugotoviti, koliko ljudi po 3. septembru podpisa dejansko ni moglo oddati in kaj je povzročilo vsak posamezni neuspeh.
Počivavšek je kljub temu ocenil, da zbiranje poteka zelo uspešno. Pobudniki, ki nastopajo pod geslom Proti razkroju Slovenije, so do ponedeljka poročali o 28.047 zbranih podpisih.
Za referendum potrebujejo 40.000 podpisov
Zbiranje overjenih podpisov za zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije se je začelo 1. septembra. Pobudniki morajo v 35-dnevnem roku zbrati podporo najmanj 40.000 volivcev, zadnji dan zbiranja pa bo 5. oktober.
Volivec lahko podporo odda samo enkrat. To lahko stori osebno na upravni enoti ali elektronsko prek eUprave, pri čemer potrebuje varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
Prav možnost spletnega podpisovanja je bila v središču seje. Opozicijske poslanske skupine so predlagale več sklepov, s katerimi bi pristojne pozvali k zagotovitvi stabilnega, varnega, politično nevtralnega in enakopravnega postopka.
Med predlogi so bili tudi javna objava podatkov o trenutnem stanju sistema, opis ugotovljenih težav, jasnejša navodila uporabnikom in priprava podrobnega poročila. Predlagali so še javno dostopen sistem obveščanja o motnjah ter izredni nadzor nad ravnanjem ministrstva in upravnih enot.
Počivavšek je opozoril tudi na vprašanje pravnega varstva pobudnikov. Po njegovi oceni veljavna zakonodaja organizatorjem zbiranja podpisov v tej fazi ne zagotavlja dovolj učinkovitih pravnih sredstev, če bi tehnične motnje vplivale na možnost oddaje podpore.
Poslanci SDS so se strinjali, da mora država zagotoviti nemoteno oddajo podpisov, vendar so dvomili o namenu izredne razprave. Anton Šturbej se je skliceval na navedbo o osmih primerih težav in poudaril, da lahko volivci podpis oddajo tudi na upravni enoti.
Aleš Hojs je razpravo razširil na vprašanje demokratične legitimnosti referendumov in volitev, Andrej Kosi pa je opoziciji očital, da digitalne infrastrukture ni ustrezno posodobila v času prejšnje vlade. Predalič je prav tako spomnil, da so se podobne težave pojavljale že pri prejšnjih zbiranjih referendumskih podpisov.
Predsedujoči Žan Mahnič je ocenil, da opozicija sejo odbora izkorišča za pomoč pri zbiranju podpisov. Predstavniki opozicije so nasprotno vztrajali, da je naloga države zagotoviti dejansko dostopnost zakonsko predpisanega postopka, ne glede na vsebino referendumske pobude.
Ker odbor ni imel dovoljenja za zasedanje po 22. uri, je Mahnič sejo prekinil. Razprava se je tako končala brez dokončnega odgovora na osrednje vprašanje: ali poročila sindikatov kažejo na nadaljnje sistemske težave ali na omejeno število posameznih primerov, ki jih ministrski nadzor ni zaznal.
