Britanski kralj Karel III. je ob odprtju vrha Commonwealtha v Antigvi in Barbudi čezatlantsko trgovino z zasužnjenimi ljudmi označil za »pošastno krivico« in »sramotno poglavje zgodovine«. Čeprav je izrazil globoko osebno obžalovanje in pozval h konkretnim dejanjem, ni izrekel uradnega opravičila, ki ga od Združenega kraljestva pričakujejo številne karibske države.
Poudarki:
- Karel III. je dejal, da ga britanska vloga pri suženjstvu navdaja z grozo in globoko osebno žalostjo.
- Kralj ni izrekel uradnega opravičila niti podprl zahtev po izplačilu finančnih odškodnin.
- Britanska vlada je pripravljena razpravljati o opravičilu, vendar še naprej zavrača denarne reparacije.
Kralj priznal senco, ki še vedno visi nad Commonwealthom
Karel III. je predsednikom in premierjem 56 držav Commonwealtha dejal, da posledice čezatlantske trgovine z zasužnjenimi ljudmi še vedno občutijo številne članice združenja. V govoru v prestolnici St. John’s je poudaril, da preteklosti ni mogoče spremeniti, mogoče pa se je iz nje učiti.
»To sramotno poglavje zgodovine moje srce navdaja z grozo, mojo dušo pa z najglobljo osebno žalostjo,« je dejal britanski monarh. Trgovino z ljudmi je označil za eno najhujših krivic in priznal, da njena zapuščina še vedno meče senco na karibske otoke ter druge dele Commonwealtha.
Kralj je govoril tudi o odgovornosti sedanjih generacij, čeprav same niso sprejemale odločitev iz preteklosti. Po njegovih besedah zgodovino sestavljajo tako dosežki kot napake prednikov, njene posledice pa lahko tudi po več stoletjih močno vplivajo na sodobne družbe.
Namesto opravičila poziv h konkretnim dejanjem
Karel III. je zatrdil, da je zaradi poslušanja prizadetih skupnosti in poglabljanja v zgodovino vse bolj zavezan iskanju načinov za odpravljanje posledic preteklih krivic. Kot področja, na katerih bi bilo mogoče ukrepati, je izpostavil boljši dostop do izobraževanja, nova delovna mesta, spodbujanje trgovine znotraj Commonwealtha in večjo odpornost držav proti podnebnim spremembam.
Vendar se ni uradno opravičil za britansko vlogo pri zasužnjevanju in trgovanju z ljudmi. Prav tako ni neposredno podprl zahtev po reparacijah, ki jih že več let zagovarjajo nekatere karibske vlade, nevladne organizacije in potomci zasužnjenih ljudi.
Takšna izbira besed ni bila nepričakovana. Kralj je na vrhu nastopil kot vodja Commonwealtha, zato naj ne bi posegal v vprašanja britanske vladne politike. Odločitev o morebitnem uradnem opravičilu ali drugih ukrepih mora sprejeti vlada v Londonu.
Britanska vlada odpira pogovor, odškodnine zavrača
Britanski premier Andy Burnham je pred vrhom sporočil, da je naklonjen razpravi o uradnem opravičilu. Vlada želi po njegovih besedah vzpostaviti strukturiran dialog z državami in skupnostmi, ki jih je prizadela čezatlantska trgovina z ljudmi, saj opravičila ne želi oblikovati brez njihovega sodelovanja.
Burnham je kljub temu zavrnil možnost izplačila finančnih reparacij. Meni, da današnjih britanskih državljanov ni mogoče finančno obremeniti za dejanja, ki so se zgodila pred več stoletji in pri katerih sami niso sodelovali.
Britanska vlada tako še ni sprejela odločitve o opravičilu, je pa naredila korak stran od dosedanjega bolj zadržanega odnosa. London je že začel pogovore z nekaterimi državami Commonwealtha, med drugim z Barbadosom, pri čemer naj bi sodelujoči razpravljali o obliki in vsebini morebitnega prihodnjega opravičila.
Karibske države pričakujejo več kot izraze obžalovanja
Pozivi k opravičilu in popravi zgodovinskih krivic so bili glasni že pred začetkom srečanja v Antigvi in Barbudi. Za številne karibske države vprašanje ni omejeno zgolj na simbolično priznanje, saj zgodovino suženjstva povezujejo tudi z današnjimi gospodarskimi razlikami, zadolženostjo in šibkejšo odpornostjo proti podnebnim spremembam.
Britanska kraljeva družina in številne britanske ustanove so v času kolonialnega imperija neposredno ali posredno pridobivale koristi od trgovanja z zasužnjenimi ljudmi. Po različnih ocenah je bilo v približno štirih stoletjih iz Afrike proti ameriški celini prisilno odpeljanih od 10 do 15 milijonov ljudi, številni pa poti niso preživeli.
Za karibske zagovornike reparacij zato priznanje zgodovinske odgovornosti predstavlja šele prvi korak. Zahtevajo tudi dolgoročnejše ukrepe na področjih razvoja, zdravstva, izobraževanja, odpisa dolgov in obnove skupnosti, ki še vedno čutijo posledice kolonialnega sistema.
Občutljivo vprašanje v središču kraljeve turneje
Karel III. se je vrha udeležil v okviru devetdnevnega potovanja po Karibih, ki ga je začel na Bahamih. Med turnejo je obiskal tudi kraje, neposredno povezane z upori zasužnjenih ljudi in britansko kolonialno oblastjo.
Vprašanje opravičila je zato postalo ena osrednjih političnih tem njegovega obiska, čeprav uradni program vrha vključuje tudi trgovino, podnebne spremembe, razvoj in sodelovanje med članicami. Commonwealth združuje predvsem nekdanja ozemlja Britanskega imperija v Afriki, Aziji, Karibih in Tihem oceanu, pa tudi Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo.
Kraljeve besede so bile doslej eden njegovih najodločnejših opisov zgodovinske vloge Velike Britanije pri suženjstvu. Toda odsotnost neposrednega opravičila pomeni, da razprava, ki že dolgo obremenjuje odnose Londona z nekdanjimi kolonijami, ostaja odprta.
