Sloveniji v arbitražnem postopku zaradi načrtovanega črpanja plina v Petišovcih ne bo treba plačati skoraj 600 milijonov evrov odškodnine. Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu je zavrnil zahtevek britanskega podjetja Ascent Resources in njegove hčerinske družbe Ascent Slovenia.
Spor se je nanašal na vprašanje, ali je Slovenija s svojimi odločitvami glede dovoljenj, presoje vplivov na okolje in poznejše prepovedi hidravličnega lomljenja kršila obveznosti do tujega vlagatelja. Tribunal je očitke zavrnil, Slovenija pa odločitev razume kot pomembno zmago tako z vidika javnih financ kot z vidika pravice države, da v javnem interesu ureja okoljsko občutljive dejavnosti.
Poudarki:
- Arbitražni tribunal je zavrnil skoraj 600-milijonski odškodninski zahtevek družb Ascent Resources in Ascent Slovenia proti Sloveniji.
- Spor je izviral iz načrtov za črpanje plina v Petišovcih z metodo hidravličnega lomljenja oziroma frackinga.
- Tožnikoma je tribunal naložil plačilo treh milijonov evrov slovenskih stroškov, stroške postopka pa stranki krijeta enakovredno.
Zahtevek proti Sloveniji je bil v celoti zavrnjen
Postopek pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov, znanim kot ICSID, sta Ascent Resources in Ascent Slovenia sprožila leta 2022. Od Slovenije sta zahtevala odškodnino zaradi domnevnih kršitev pogodbe o energetski listini in dvostranskega investicijskega sporazuma med Slovenijo in Veliko Britanijo.
Tožnika sta trdila, da je Slovenija z upravnimi in zakonodajnimi ukrepi dejansko onemogočila njuno naložbo v pridobivanje zemeljskega plina na Petišovskem polju. Njuna zadnja odškodninska zahteva je znašala 598,7 milijona evrov, pred tem pa je bil zahtevek še za skoraj 60 milijonov evrov višji.
Generalna državna odvetnica Ana Kerševan je po objavi odločitve poudarila, da je tribunal zavrnil vse očitke tožnikov glede slovenskega ravnanja. Posledično je bil zavrnjen tudi celoten odškodninski zahtevek.
Tribunal je ob tem odločil, da morata Ascent Resources in Ascent Slovenia Sloveniji plačati tri milijone evrov za njene stroške. Stroške arbitražnega postopka bosta strani nosili v enakih deležih.
Za Slovenijo je bila odločitev pomembna predvsem zato, ker bi drugačen razplet močno obremenil državni proračun. Skoraj 600 milijonov evrov bi pomenilo eno najvišjih odškodnin, povezanih z investicijskim sporom proti državi.
Spor se je začel pri dovoljenjih za črpanje plina
Zgodba sega v leto 2019, ko je Agencija RS za okolje odločila, da je treba pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih izvesti presojo vplivov na okolje. Šlo je za načrte, ki so predvidevali stimulacijo vrtin, povezano s pridobivanjem zemeljskega plina.
Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo sta želela nadaljevati projekt, vendar je Arso ocenil, da je treba najprej presoditi možne vplive na okolje. Upravno sodišče je pozneje pritrdilo agenciji.
Leta 2022 je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki je v Sloveniji uvedla popolno prepoved hidravličnega lomljenja oziroma frackinga. Prav ta prepoved je postala ena od osrednjih točk arbitražnega spora.
Tožnika sta Sloveniji očitala, da je bila odločitev Arsa diskriminatorna, poznejša zakonska prepoved pa naj bi po njunem mnenju dokončno onemogočila njuno naložbo. Trdila sta tudi, da sta bila obravnavana nepošteno in drugače kot drugi investitorji.
Slovenija je te očitke zavračala. V postopku je dokazovala, da je šlo za ukrepe, sprejete v javnem interesu, predvsem zaradi varstva okolja in zdravja ljudi, ki živijo na območju načrtovanega pridobivanja plina.
Višja državna odvetnica Nataša Pintar Gosenca je pojasnila, da je Slovenija v arbitraži izkazovala tudi transparentnost zakonodajnega postopka. Po njenih besedah vlagatelja nista bila diskriminirana, temveč sta bila obravnavana enako kot drugi predstavniki zainteresirane javnosti.
Odločitev bi lahko odmevala tudi zunaj Slovenije
Na državnem odvetništvu ocenjujejo, da ima odločitev širši pomen, saj se nanaša na dopustnost omejevanja oziroma prepovedi frackinga. Po besedah Ane Kerševan gre za precedenčno arbitražno odločbo na področju urejanja takšnih okoljskih in energetskih vprašanj.
Postopek je bil po navedbah državnega odvetništva vsebinsko in procesno zelo zahteven. Slovenijo je v tej arbitraži prvič, odkar ima za to zakonsko pristojnost, zastopalo Državno odvetništvo RS skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov.
Pri obrambi so bila pomembna znanja s področja prava, energetike, rudarstva, varstva okolja in investicijskih sporov. Slovenija je morala dokazovati, da njeni ukrepi niso pomenili nezakonite razlastitve ali nepoštene obravnave vlagatelja, temveč legitimno urejanje dejavnosti, ki lahko pomembno vpliva na okolje in lokalno prebivalstvo.
Odločitev tribunala je bila soglasna. Po pojasnilih državnega odvetništva je dokončna, možnosti za drugačno vsebinsko odločitev pa so zelo omejene. Če tožnika Sloveniji dosojenih treh milijonov evrov stroškov ne bi plačala prostovoljno, jih bo država skušala izterjati.
Za Slovenijo je razplet pomemben tudi politično in simbolno. Primer namreč kaže, da lahko država tudi v investicijskih sporih uspešno brani okoljske odločitve, če jih utemelji z javnim interesom, ustreznimi postopki in dokazili.