Stranka Resnica napoveduje vložitev dveh zakonskih predlogov, s katerima želi poseči v čakalne dobe, dostop do osebnega zdravnika, dodatno delo zdravstvenih delavcev in nadzor nad uporabo javne zdravstvene opreme. Ena najbolj izpostavljenih rešitev je uvedba zdravstvenega bona za ljudi, ki jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v določenem roku ne bi zagotovil osebnega zdravnika.
Po predlogu bi bon prejeli tisti, ki jim ZZZS v 30 dneh oziroma v oddaljenosti do 25 kilometrov od doma ne bi našel zdravnika. Takšen bon bi lahko unovčili pri katerem koli zdravniku, tudi zasebniku, ki bi v tem primeru prevzel polno vlogo osebnega zdravnika.
Poudarki:
- Resnica predlaga zdravstveni bon za ljudi, ki jim ZZZS v 30 dneh ali bližini doma ne najde osebnega zdravnika.
- Predloga zakonov bi skrajšala najdaljše dopustne čakalne dobe pri stopnjah zelo hitro, hitro in redno.
- Stranka napoveduje strožji nadzor nad uporabo javne opreme in novo ureditev dopolnilnega dela v javni mreži.
Bon bi lahko uporabili tudi pri zasebnem zdravniku
Resnica želi s predlogoma zakona o pacientovih pravicah in zakona o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev po lastnih navedbah okrepiti položaj pacientov ter zaščititi zdravstvene in socialnovarstvene delavce.
V stranki poudarjajo, da prvi predlog v ospredje postavlja človeka, ko zboli, drugi pa naj bi pošteneje uredil delo tistih, ki zanj skrbijo. Po njihovi oceni bi zakonodajni paket prispeval k večjemu redu, varovanju človekovega dostojanstva ter stabilizaciji javnega zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema.
Največ pozornosti bo verjetno pritegnil zdravstveni bon. Ta bi bil namenjen osebam brez izbranega osebnega zdravnika, če jim ZZZS v 30 dneh ali v krogu 25 kilometrov od doma ne bi zagotovil ustreznega zdravnika.
Imetnik bona bi lahko izbral katerega koli zdravnika, tudi zasebnika. Ta ne bi opravil zgolj posamezne storitve, temveč bi prevzel polno vlogo osebnega zdravnika. To pomeni, da bi lahko predpisoval recepte, vodil bolniške staleže in urejal druge naloge, ki jih danes opravlja izbrani osebni zdravnik.
Krajše čakalne dobe in samodejno iskanje terminov
Drugi pomemben del predloga se nanaša na čakalne dobe. Resnica predlaga strožje najdaljše dopustne roke glede na stopnjo nujnosti.
Za stopnjo nujno bi ohranili zdajšnji rok 24 ur. Pri stopnji zelo hitro bi se dopustna čakalna doba po predlogu skrajšala s 30 na 15 dni. Pri stopnji hitro bi se skrajšala z 90 na 60 dni, pri stopnji redno pa s 180 na 120 dni.
Stranka napoveduje tudi mehanizem, po katerem pacient ne bi bil več prepuščen samostojnemu iskanju termina, če mu sistem pravočasno ne bi zagotovil obravnave. V takem primeru naj bi sistem samodejno poiskal tri najhitrejše izvajalce.
Ob tem Resnica predlaga spremembe pri varovanju pacientovih pravic. Namesto sedanjih zastopnikov pacientovih pravic bi uvedli, kot navajajo, močnejšo profesionalno podporo, ki bi pacientom dejansko pomagala pri uveljavljanju pravic.
Predlog vključuje tudi ustanovitev namenskega odškodninskega sklada za paciente, ki pri zdravljenju utrpijo škodo nad običajnimi tveganji. Po napovedih stranke bi pacienti v takih primerih odškodnino prejeli hitreje, po jasnem točkovniku in v enostavnejšem upravnem postopku, brez dokazovanja osebne krivde zdravnika.
Strožji nadzor nad javno opremo in dodatnim delom
V zakonodajnem paketu Resnica predlaga tudi strožjo ločitev javnih in zasebnih zdravstvenih zmogljivosti. Po njihovem predlogu bi morali biti kapacitete, oprema in delovni čas popolnoma ločeni.
S tem želijo preprečiti, da bi se javna oprema, denimo aparati v javnih bolnišnicah, brez ustreznega plačila uporabljala za zasebne storitve. Uporaba takšne opreme naj bi se po predlogu strogo nadzirala in obračunavala po polni lastni ceni.
V stranki napovedujejo tudi omejitev privilegijev za samoplačniške paciente v javnem sistemu. Samoplačniška storitev po njihovem predlogu ne bi smela pomeniti hitrejše ali prednostne obravnave v javni mreži.
Za zdravstvene delavce bi uvedli novo obliko dopolnilnega dela s stimulativnim plačilom, vendar izključno znotraj javne mreže. Hkrati bi se seštevale vse ure dela in dežurstev. Delo nad 48 ur tedensko, do največ 72 ur, bi bilo možno le ob prostovoljni pisni privolitvi posameznika, ki bi jo lahko kadar koli umaknil brez posledic.
Več podrobnosti o predlogih naj bi predstavila Sabina Senčar, predstavnica stranke Resnica. Ker gre za zakonodajni predlog, bodo njegovo nadaljnjo usodo določali parlamentarni postopek, morebitna dopolnila in odziv drugih političnih akterjev ter zdravstvene stroke.
