Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je razrešil načelnike sedmih upravnih enot. Med njimi sta tudi načelnik Upravne enote Ljubljana Marko Grujičić in načelnica Upravne enote Maribor Nika Pozeb Kolenc, ki bosta položaj zapustila konec julija.
Na ministrstvu so pojasnili, da bosta vodenje ljubljanske in mariborske upravne enote z avgustom kot vršilca dolžnosti prevzela Sven Engelsberger in Željko Vogrin. Menjave prihajajo po zakonski določbi, ki pristojnemu funkcionarju v določenem obdobju omogoča razrešitev položajnih uradnikov brez posebne obrazložitve.
Poudarki:
- Franci Matoz je razrešil načelnike sedmih upravnih enot, med njimi v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu.
- Večina razrešitev bo začela učinkovati 31. julija, v Kopru pa bo nova vršilka dolžnosti vodenje prevzela 15. avgusta.
- Ministrstvo razrešenim načelnicam in načelnikom ponuja nadaljevanje zaposlitve v organih državne uprave.
Menjave v Ljubljani, Mariboru, Kopru in še štirih upravnih enotah
Po pojasnilih ministrstva je Matoz z 31. julijem razrešil načelnika UE Ljubljana Marka Grujičića in načelnico UE Maribor Niko Pozeb Kolenc. V Ljubljani bo vodenje kot vršilec dolžnosti prevzel Sven Engelsberger, v Mariboru pa Željko Vogrin.
Na seznamu razrešenih so še vodje upravnih enot Novo mesto, Grosuplje, Kamnik in Tolmin. Matejo Sotler Štor bo v Novem mestu kot vršilka dolžnosti nasledila Eva Filej Rudman. Na UE Grosuplje bo Bojana Banfija zamenjal Matjaž Emeršič, v Kamniku pa bo vodenje po Primožu Bučanu prevzel Aljaž Žumer.
Na Upravni enoti Tolmin bo Klavdijo Uršič kot vršilec dolžnosti nasledil Matjaž Kos. Poseben datum velja za Koper, kjer bo Natašo Likar s 15. avgustom kot vršilka dolžnosti zamenjala Tina Korenika.
Po poročanju portala Necenzurirano naj bi minister načelnike o razrešitvah obvestil na sestanku v četrtek popoldne.
Razrešenim ponujeno nadaljevanje dela v državni upravi
Na ministrstvu so poudarili, da razrešitve ne pomenijo nujno konca zaposlitve v državni upravi. Vsem razrešenim načelnicam in načelnikom naj bi bilo ponujeno nadaljevanje delovnega razmerja v organih državne uprave.
Oblika nadaljnje zaposlitve bo odvisna od njihovega statusa oziroma delovnega razmerja, ki so ga imeli pred nastopom uradniškega položaja načelnika ali načelnice upravne enote. Nekateri bodo tako lahko nadaljevali delo za nedoločen čas, drugi za določen čas, odvisno od pravnega položaja posameznika.
Upravne enote so pomemben del državne uprave, saj državljani tam urejajo številne vsakodnevne upravne postopke, od osebnih dokumentov in dovoljenj do gradbenih, migracijskih in drugih upravnih zadev. Zato so menjave na vrhu večjih upravnih enot, zlasti v Ljubljani in Mariboru, tudi organizacijsko občutljive.
Minister razrešitve v tem obdobju ni dolžan posebej obrazložiti
Ministrstvo se pri razrešitvah sklicuje na zakon o javnih uslužbencih. Ta določa, da lahko funkcionar, pristojen za imenovanje, v enem letu od nastopa funkcije razreši nekatere položajne uradnike, med njimi tudi načelnike upravnih enot.
V tem obdobju razrešitve ni treba posebej obrazložiti. Po izteku enoletnega roka pa je razrešitev možna le iz zakonsko določenih razlogov, denimo zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti ali neizpolnjevanja nalog.
Kadrovske menjave zato sodijo med odločitve, ki jih lahko novi minister sprejme v začetnem obdobju mandata. Kljub temu bodo zaradi obsega razrešitev in pomena upravnih enot verjetno sprožile tudi politične odzive, predvsem glede tega, ali gre za običajno kadrovsko urejanje ali širšo menjavo vodstva v državni upravi.
Za uporabnike upravnih enot bo ključno, da menjave na vodstvenih položajih ne vplivajo na dostopnost storitev in tekoče reševanje postopkov, zlasti v največjih enotah, kjer so obremenitve praviloma največje.
