Število bolniških postelj v Evropski uniji se dolgoročno zmanjšuje. Po najnovejših podatkih Eurostata je bilo leta 2024 v EU v povprečju na voljo 507 bolniških postelj na 100.000 prebivalcev, kar potrjuje nadaljevanje upada, ki ga statistiki beležijo že od leta 2009. Slovenija je bila pod evropskim povprečjem. Leta 2024 je imela 399 bolnišničnih postelj na 100.000 prebivalcev, kar jo uvršča v sredino evropske lestvice, na 16. mesto med članicami EU.
Poudarki:
- V EU je bilo leta 2024 povprečno 507 bolniških postelj na 100.000 prebivalcev, manj kot v preteklih letih.
- Slovenija je s 399 posteljami na 100.000 prebivalcev pod povprečjem EU in na 16. mestu.
- Pri posteljah v ustanovah dolgotrajne oskrbe je Slovenija precej višje, z 1107 posteljami na 100.000 prebivalcev.
Največ postelj v Bolgariji, najmanj na Švedskem
Med državami članicami EU je imela leta 2024 največ bolniških postelj glede na število prebivalcev Bolgarija, in sicer 870 na 100.000 prebivalcev. Sledile so Nemčija s 759 posteljami, Romunija s 731, Avstrija s 655 in Češka s 639 posteljami na 100.000 prebivalcev.
Na drugi strani lestvice so države z bistveno manjšim številom bolniških postelj. Manj kot 300 postelj na 100.000 prebivalcev je imelo šest držav EU: Švedska, Nizozemska, Danska, Finska, Španija in Irska.
Najnižjo vrednost je zabeležila Švedska, kjer je bilo na voljo 187 bolniških postelj na 100.000 prebivalcev. Nizozemska jih je imela 221, Danska 226, Finska 248, Španija 283, Irska pa 293.
Takšne razlike ne pomenijo nujno neposredne primerjave kakovosti zdravstvenih sistemov. Število postelj je povezano tudi z načinom organizacije zdravstva, razvitostjo ambulantne obravnave, dolžino hospitalizacij, starostno strukturo prebivalstva in tem, koliko oskrbe se izvaja zunaj bolnišnic.
Slovenija pri bolnišnicah nižje, pri dolgotrajni oskrbi višje
Slovenija je s 399 bolniškimi posteljami na 100.000 prebivalcev pod povprečjem EU. To pomeni, da ima manj bolnišničnih zmogljivosti glede na prebivalstvo kot države z izrazito visokimi številkami, kot so Bolgarija, Nemčija, Romunija ali Avstrija, hkrati pa več kot več severnih in zahodnih članic, kjer je bolnišnična obravnava pogosto bolj usmerjena v krajše hospitalizacije in več zunajbolnišničnih storitev.
Drugačna slika se pokaže pri domovih za starejše občane in drugih ustanovah dolgotrajne oskrbe. Po podatkih Eurostata je imela Slovenija leta 2024 v teh ustanovah 1107 postelj na 100.000 prebivalcev, kar jo uvršča na osmo mesto v EU.
Največ postelj v ustanovah dolgotrajne oskrbe je imela Nizozemska, in sicer 1390 na 100.000 prebivalcev. Sledile so Švedska s 1298, Belgija s 1249, Malta s 1222 in Francija z 968 posteljami na 100.000 prebivalcev.
Najmanj takšnih postelj sta imeli Grčija in Bolgarija. Grčija je dosegla le 20 postelj na 100.000 prebivalcev, Bolgarija pa 26.
Manj postelj ne pomeni vedno manj oskrbe, a odpira pomembna vprašanja
Eurostat opozarja, da zmanjševanje števila bolniških postelj v zadnjih letih odraža tudi spremembe v medicini. Znanstveni in tehnološki napredek je skrajšal povprečno trajanje bolnišničnega zdravljenja, številni posegi pa se danes pogosteje izvajajo ambulantno ali v dnevni obravnavi.
To pomeni, da bolnik za nekatere posege ali preiskave v bolnišnici ostane krajši čas kot v preteklosti, v nekaterih primerih pa hospitalizacija sploh ni več potrebna. Zaradi tega lahko zdravstveni sistemi delujejo z manjšim številom postelj, če so hkrati dobro organizirani ambulantna obravnava, rehabilitacija, patronaža, dolgotrajna oskrba in dostop do osebnih zdravnikov.
Kljub temu zmanjševanje bolnišničnih zmogljivosti odpira pomembna vprašanja. Zdravstveni sistemi se starajo skupaj s prebivalstvom, potrebe po oskrbi kroničnih bolnikov se povečujejo, epidemije in krizne razmere pa so pokazale, kako hitro lahko postanejo bolnišnične kapacitete preobremenjene.
Zato število postelj samo po sebi ne pove celotne zgodbe, je pa pomemben kazalnik pripravljenosti sistema. Za Slovenijo je ključno vprašanje, ali je nižje število bolniških postelj uravnoteženo z dovolj dostopno ambulantno, specialistično, rehabilitacijsko in dolgotrajno oskrbo.
