Neskončno drsenje, samodejno predvajanje videoposnetkov in priporočila, prilagojena vsakemu uporabniku, so temelj današnjih družbenih omrežij. Evropska komisija pa je zdaj preliminarno ugotovila, da Meta pri Facebooku in Instagramu ni ustrezno omejila tveganj zasnove, ki uporabnike spodbuja k dolgotrajni ali kompulzivni uporabi.
Poudarki:
- Evropska komisija preliminarno meni, da Meta ni dovolj zmanjšala tveganj zasvojljive zasnove Facebooka in Instagrama.
- Regulator med problematičnimi elementi izpostavlja samodejno predvajanje, neskončno drsenje in priporočila, usmerjena v podaljševanje uporabe.
- Meta lahko na ugotovitve odgovori, ob končni potrditvi kršitev pa ji lahko grozi visoka denarna kazen.
Komisija od Mete pričakuje konkretne spremembe. Med omenjenimi možnostmi so privzeti izklop samodejnega predvajanja in neskončnega drsenja, učinkovitejši odmori od zaslona ter priporočilni sistemi, ki ne bi bili tako močno usmerjeni v čim daljše zadrževanje uporabnika.
Meta ugotovitvam nasprotuje in poudarja, da je uvedla posebne račune za najstnike, omejitve časa uporabe in dodatne možnosti za starše. Postopek še ni končan, zato trenutno ne gre za končno odločbo ali že izrečeno globo.
Zakaj je neskončno drsenje pod drobnogledom
Neskončno drsenje uporabniku ne ponudi naravne točke, kjer bi se vsebina končala. Ko pride do dna zaslona, se samodejno naložijo nove objave, videoposnetki ali priporočila.
Podoben učinek ima samodejno predvajanje. Ko se en videoposnetek konča, se brez uporabnikove odločitve začne naslednji. Vsako posamezno dejanje je majhno, njihov skupni učinek pa zmanjšuje število trenutkov, ko bi se moral uporabnik zavestno odločiti, ali želi nadaljevati.
Evropska komisija meni, da lahko takšna zasnova prispeva k pretirani ali kompulzivni uporabi. Posebej izpostavlja tveganja za mladoletnike in druge ranljive uporabnike.
Preliminarne ugotovitve se nanašajo tudi na zelo prilagojena priporočila. Sistem spremlja, katere vsebine uporabnik gleda, všečka, deli ali preskoči, nato pa mu ponuja vedno bolj podobne objave. To lahko ustvari tok vsebin, iz katerega je težko izstopiti.
Komisija ni zadovoljna z obstoječimi orodji
Meta uporabnikom že ponuja nastavitve časa uporabe, opomnike, starševski nadzor in posebne račune za najstnike. Evropska komisija pa ocenjuje, da ti ukrepi morda niso dovolj učinkoviti.
Po njenem mnenju je mogoče nekatere časovne opomnike preprosto prezreti. Starševski nadzor lahko zahteva precej časa, tehničnega znanja in aktivnega sodelovanja staršev. To pomeni, da je odgovornost za zmanjševanje tveganja v veliki meri prenesena na uporabnika, medtem ko osnovna zasnova omrežja še naprej spodbuja uporabo.
Komisija zato nakazuje drugačen pristop: varnejša izbira bi morala biti vključena že privzeto.
To bi lahko pomenilo, da bi uporabnik sam vklopil neskončno drsenje ali samodejno predvajanje, namesto da mora iskati nastavitev za njun izklop. Platforma bi lahko uvedla tudi izrazitejše prekinitve, po katerih bi moral uporabnik zavestno potrditi nadaljevanje.
Kaj bi se lahko spremenilo na Facebooku in Instagramu
Evropska komisija ni predstavila dokončnega seznama obveznih sprememb, saj postopek še poteka. Kljub temu so regulatorji izpostavili več možnih ukrepov.
Med njimi so:
- privzeti izklop samodejnega predvajanja;
- odprava ali omejitev neskončnega drsenja;
- učinkovitejši odmori po določenem času uporabe;
- manj agresivno priporočanje vsebin;
- preprostejša in lažje dostopna orodja za starše;
- zasnova, ki uporabnika ne spodbuja nenehno k naslednji objavi.
Največji poseg bi bila sprememba priporočilnega algoritma. Platforme namreč velik del oglaševalskih prihodkov ustvarijo zato, ker uporabniki na njih preživijo veliko časa. Manj agresivno priporočanje bi lahko zmanjšalo število ogledov, odzivov in prikazanih oglasov.
Zato spor ni le vprašanje uporabniškega vmesnika, temveč tudi poslovnega modela družbenih omrežij.
Kaj odgovarja Meta
Meta se s preliminarnimi ugotovitvami ne strinja. Podjetje trdi, da Evropska komisija ni dovolj upoštevala ukrepov, ki jih je uvedlo od začetka preiskave.
Med njimi so računi za najstnike, ki naj bi samodejno vključevali strožje nastavitve zasebnosti in varnosti. Starši lahko v določenih primerih omejijo dostop ponoči ali nastavijo dnevne omejitve uporabe.
Meta poudarja, da bo z regulatorji sodelovala tudi v nadaljevanju postopka.
To pomeni, da Facebook in Instagram za zdaj ne bosta čez noč izgubila neskončnega drsenja ali samodejnega predvajanja. Komisija je objavila preliminarne ugotovitve, Meta pa ima pravico do odgovora in vpogleda v dokumentacijo.
Šele nato lahko Komisija sprejme končno odločitev.
Kolikšna kazen lahko grozi Meti
Če bi Evropska komisija v končni odločbi potrdila kršitve Akta o digitalnih storitvah, bi lahko Meti izrekla kazen do šest odstotkov njenega svetovnega letnega prometa.
Takšna zgornja meja še ne pomeni, da bi bila kazen dejansko tako visoka. Višina bi bila odvisna od narave, trajanja in resnosti kršitve ter od tega, kako bi se Meta odzvala na zahteve regulatorja.
Za podjetje je lahko še pomembnejša zahteva po spremembi izdelka. Če bi morala preoblikovati tok objav, priporočila in način predvajanja videoposnetkov, bi to vplivalo na milijone uporabnikov po vsej Evropski uniji.
Platforme pogosto uvedejo evropske spremembe tudi drugod, kadar je vzdrževanje več različnih različic predrago ali tehnično zapleteno. Zato bi lahko imel postopek širše posledice tudi zunaj Evrope.
Slovenija bo vključena v morebitne evropske spremembe
Ker gre za postopek na ravni Evropske unije, bi se morebitne obvezne spremembe uporabljale tudi za uporabnike v Sloveniji.
To je pomembno zlasti za starše, šole in organizacije, ki se ukvarjajo z digitalnim počutjem mladih. Trenutno morajo uporabniki številne omejitve poiskati in vključiti sami. Evropska komisija pa želi preveriti, ali bi morale platforme zmanjšati tveganja že s samo zasnovo.
Za običajnega uporabnika bi se sprememba lahko pokazala kot konec samodejnega predvajanja, jasnejše opozorilo po daljši uporabi ali možnost izbire manj personaliziranega toka objav.
Za ustvarjalce vsebin in podjetja bi spremembe lahko pomenile manj samodejnih ogledov in drugačno distribucijo objav. Posledice bi bile zato opazne tudi v digitalnem oglaševanju.
Primer lahko spremeni celotno industrijo družbenih omrežij
Evropska komisija je podobne pomisleke pred tem izrazila tudi glede TikToka. Če bo zahteve do Mete potrdila, bo ustvarila precedens za druge platforme, ki uporabljajo enake oblikovne mehanizme.
Neskončno drsenje, samodejno predvajanje in personalizirana priporočila niso posebnost Facebooka ali Instagrama. Najdemo jih na skoraj vseh večjih video, nakupovalnih in družbenih platformah.
Zato bo končni izid postopka pokazal, ali lahko Evropska unija od tehnoloških podjetij zahteva ne le odstranjevanje nezakonitih vsebin, temveč tudi spremembo samega načina, kako so njihove storitve zasnovane.
