Za steklenico viskija so na dražbi odšteli kar 2,125 milijona britanskih funtov oziroma približno 2,53 milijona evrov. Čeprav se zdi znesek za eno samo steklenico skoraj nepredstavljiv, ima ta svojo zgodbo. Viski je namreč začel zoreti pred natanko sto leti, na njegovo vrednost pa vplivajo tudi izjemna redkost, dolgotrajno staranje in zgodovina škotske destilarne Macallan.
Poudarki:
- Viski je čakal šest desetletij – nato je nastalo nekaj, kar danes velja za pravo zbirateljsko bogastvo.
- Od 40 steklenic – vsaka nekaj posebnega, a ena z nenavadno usodo.
- Steklenica, ki so jo nekoč prodali za 5000 funtov – danes vrtoglave vrednosti.
Visli na dražbi
Čeprav je sodobna tehnologija prinesla nekaj sprememb in optimizacij, se denimo viski danes še vedno shranjuje in stara v sodih skoraj povsem enako kot pred sto leti. Tradicionalni postopek je ostal presenetljivo nespremenjen. Kemija lesa in čas sta še vedno edini poti do pravega okusa.
Ravno prejšnji mesec so namreč na posestvu Macallan na Škotskem na dražbi prodali steklenico viskija, ki je svojo pot na istem mestu začel pred natanko stotimi leti, za nepredstavljivimi 2.125.000 britanskih funtov (2,53 milijona evrov).
Če želimo biti še bolj natančni: v sodu številka 263 je viski sicer stal natanko 60 let. Steklenice, natančneje 40 njih, pa so z njim napolnili pred 40 leti, leta 1986.
A pozor: kljub vrtoglavemu znesku je absolutni rekord med viskiji prejšnji mesec omenjena steklenica zgrešila. Pred tremi leti so namreč steklenico iz iste serije prodali še za nekaj deset tisoč funtov več, natančneje za 2.187.500 funtov (2,6 milijona evrov).
Steklenico so prodali oktobra na dražbi v škotski destilarni Macallan.
Sod številka 263
Zgodba izjemno dragocene pijače se je začela leta 1926 v škotski pokrajini Speyside. Takrat so v destilarni Macallan napolnili sod številka 263, v katerem je viski nato zorel kar šest desetletij.
Sod je bil izdelan iz španskega hrasta, predhodno uporabljenega za shranjevanje šerija. Prav takšni sodi so pomembni za značilen okus Macallanovih viskijev, saj pijači med dolgim staranjem dajejo bogatejše arome in značilno barvo.
Leta 1986 so v destilarni presodili, da je viski dosegel primerno zrelost, zato so sod odprli. V njem ga je ostalo dovolj za samo 40 steklenic. Te so postale del ene najbolj iskanih in cenjenih zbirk v svetu zbirateljskih alkoholnih pijač. Gre za najstarejši viski, ki ga je Macallan do takrat ustekleničil, njegova redkost pa je sčasoma postala eden glavnih razlogov za izjemno zanimanje zbirateljev.
Posebnost je tudi v tem, da naj bi bila ena od steklenic iz Adami Edition uničena med potresom na Japonskem leta 2011. Zaradi tega je danes še redkejša.
Od pet tisoč do več kot dveh milijonov funtov
Kako izjemno se je skozi desetletja povečala vrednost teh steklenic, pokaže že primer prve prodaje. Leta 1987 so eno od njih v New Yorku prodali za 5000 britanskih funtov. Takrat je bil to že svetovni rekord za steklenico viskija.
Leta 2018 je steklenica s poslikavo Michaela Dillona kot prva presegla milijon funtov. Leto pozneje je steklenica iz zbirke Fine & Rare dosegla že 1,5 milijona funtov. Zanimivo je tudi, da bi bilo steklenico mogoče odpreti in viski dejansko poskusiti.
Pijača ima 42,6 odstotka alkohola, njen okus pa zaznamujejo note suhega sadja, ingverja in temne čokolade. Dolgoletno staranje v španskem hrastu ji daje bogat in kompleksen značaj.
Toda verjetnost, da bi novi lastnik steklenico odprl, je zelo majhna. Njena vrednost je namreč predvsem v tem, da je eden najredkejših primerkov v zgodovini viskija. Za zbiratelja takšna steklenica ni le pijača, temveč izjemen kos zgodovine, ki ga je skoraj nemogoče nadomestiti.
