Inšpektorat Republike Slovenije za delo ob stopnjevanju poletne vročine opozarja delodajalce, da morajo zaposlene pravočasno zaščititi pred pregrevanjem, dehidracijo in drugimi zdravstvenimi tveganji. Ukrepi ne smejo biti improvizirani šele takrat, ko temperature postanejo nevzdržne, temveč morajo biti že vnaprej vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Poudarki:
- Temperatura v običajnih delovnih prostorih praviloma ne sme preseči 28 stopinj Celzija.
- Pri delu na prostem nad 30 stopinjami so obvezni odmori, brezplačni napitki in zaščita pred vremenskimi vplivi.
- Če varnega dela ni mogoče zagotoviti, mora delodajalec delo prilagoditi ali ga začasno prekiniti.
Preseženih 28 stopinj ne pomeni, da lahko delo poteka brez sprememb
Delodajalec mora med delovnim časom zagotoviti temperaturo, ki ustreza telesnim potrebam zaposlenih, naravi njihovega dela in stopnji fizične obremenitve. V običajnih delovnih prostorih temperatura zraka praviloma ne sme preseči 28 stopinj Celzija.
Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, kjer višja temperatura nastaja zaradi tehnološkega procesa ali delovne opreme, denimo zaradi industrijskih peči. Tudi v teh prostorih pa mora delodajalec nevarnosti oceniti in jih čim bolj zmanjšati.
Če se pisarna, trgovina, skladišče ali drug prostor zaradi zunanje vročine segreje nad 28 stopinj, to ne pomeni nujno samodejne prekinitve dela. Delodajalec pa mora sprejeti učinkovite ukrepe za zagotovitev ustreznega toplotnega udobja.
Med možnimi začasnimi ukrepi so:
- začetek dela v hladnejšem delu dneva;
- pogostejši in daljši odmori;
- zmanjšanje intenzivnosti fizičnega dela;
- prerazporeditev najzahtevnejših nalog;
- skrajšanje delovnega časa, kjer je to izvedljivo;
- brezplačni osvežilni brezalkoholni napitki;
- začasna prekinitev dela, če nevarnosti ni mogoče drugače odpraviti.
Izbira ukrepov je odvisna od dejavnosti, delovnega okolja in zdravstvenega tveganja. Delodajalec jih mora določiti v sodelovanju s strokovnim delavcem za varnost pri delu in izvajalcem medicine dela.
Če se težave ponavljajo vsako poletje, zgolj začasni odmori niso nujno dovolj. Potrebne so lahko trajnejše rešitve, kot so učinkovitejše prezračevanje, klimatske naprave, zunanje senčenje, izolacija ali sprememba organizacije delovnega procesa.
Za delo na prostem nad 30 stopinj veljajo konkretna pravila
Posebej izpostavljeni so gradbeni delavci, kmetijski in gozdarski delavci, komunalni delavci, dostavljavci ter vsi, ki opravljajo fizično delo na neposrednem soncu.
Pravilnik določa, da se lahko delo na prostem pri temperaturi zraka nad 30 stopinj Celzija izvaja le ob dodatnih zaščitnih ukrepih. Delavcem morajo biti najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačni brezalkoholni napitki.
Med odmorom mora delodajalec v največji možni meri zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. To lahko pomeni senco, hlajen prostor, klimatizirano vozilo, začasno nadstrešnico ali drugo primerno mesto za počitek.
Pri delu na neposrednem soncu je potrebna tudi zaščita pred sončnim sevanjem. Ta lahko vključuje pokrivala, zračna zaščitna oblačila, senčenje delovišča in ustrezno zaščito izpostavljene kože.
Zakonsko predpisani 15-minutni odmori predstavljajo minimalno zahtevo. Če je delo zelo fizično zahtevno, če je zračna vlaga visoka ali če zaposleni uporabljajo težko zaščitno opremo, bodo morda potrebni pogostejši odmori in dodatne prilagoditve.
Najtežja dela je priporočljivo opraviti zgodaj zjutraj. Kjer je mogoče, naj se delovni čas premakne stran od najbolj vročih ur med poznim dopoldnevom in popoldnevom.
Delavci morajo poznati znake vročinske izčrpanosti
Vročina ne vpliva le na počutje, temveč tudi na zbranost, odzivni čas in sposobnost varnega upravljanja strojev. S tem se povečuje nevarnost napak, padcev in drugih poškodb pri delu.
Med opozorilnimi znaki vročinske izčrpanosti so:
- močno potenje;
- izrazita utrujenost in šibkost;
- glavobol;
- omotica ali slabost;
- mišični krči;
- pospešen srčni utrip;
- težave z zbranostjo.
Zmedenost, motnje zavesti, zelo vroča koža in nenavadno vedenje so lahko znaki vročinskega udara, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Prizadeto osebo je treba umakniti v senco oziroma hladnejši prostor, jo začeti hladiti in poklicati 112.
Pri delu v zelo visokih temperaturah inšpektorat priporoča delo v paru, da lahko sodelavec hitro prepozna težave in pomaga. Zaposleni namreč začetnih znakov pregrevanja pri sebi ne opazijo vedno pravočasno.
Pomembno je tudi redno pitje, še preden se pojavi žeja. Inšpektorat kot splošno priporočilo omenja do tri litre tekočine dnevno, vendar je dejanska potreba odvisna od fizične obremenitve, trajanja dela in zdravstvenega stanja. Pri dolgotrajnem intenzivnem potenju so lahko primerni tudi napitki z elektroliti.
Klimatska naprava ni edina možna rešitev
Inšpektorat priporoča, da razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo v klimatiziranem prostoru praviloma ne presega sedmih stopinj Celzija. Prenizko nastavljena klimatska naprava lahko povzroča neprijetne temperaturne preskoke, prepih in dodatne zdravstvene težave.
Učinkoviti so lahko tudi zračenje v hladnejših jutranjih urah, zunanje žaluzije, premestitev delovnih mest stran od osončenih steklenih površin in zmanjšanje delovanja naprav, ki dodatno segrevajo prostor.
Delavci morajo delodajalca oziroma odgovorno osebo opozoriti, če razmere ogrožajo njihovo zdravje. V skladu s pravili varnosti in zdravja pri delu ima delavec pravico odkloniti delo, kadar mu zaradi neizvedenih predpisanih ukrepov grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje. To pa je treba presojati glede na konkretne razmere, ne zgolj na podlagi ene izmerjene temperature.
Bistvo opozorila inšpektorata je, da vročinski val ne sme presenetiti delovnega procesa. Delodajalci morajo vnaprej vedeti, kdo bo spremljal temperaturo, kdaj se začnejo izvajati posamezni ukrepi, kje bodo zaposleni počivali in kako bodo ukrepali ob znakih pregretja.
