Ljubljanski referendum o parkirnem odloku ni dosegel zavrnitvenega kvoruma. Glasovanja se je udeležilo skoraj 19 odstotkov Ljubljančank in Ljubljančanov, kar je bilo premalo, da bi pobudniki z referendumom formalno zavrnili odlok o novi parkirni ureditvi v soseskah.
Poudarki:
- Referenduma o ljubljanskem parkirnem odloku se je udeležilo skoraj 19 odstotkov volilnih upravičencev, kar ni bilo dovolj za kvorum.
- Proti odloku je glasovalo več kot 40.000 volivcev oziroma skoraj 94 odstotkov vseh, ki so oddali veljaven glas.
- Pobudniki so vztrajali pri referendumu kljub umiku odloka, saj menijo, da je bil umik pravno sporen.
Po zadnjih podatkih občinske volilne komisije je bilo veljavnih glasovnic 42.916. Proti odloku je glasovalo 40.324 volivcev oziroma 93,96 odstotka tistih, ki so oddali veljaven glas, za pa 2592 volivcev oziroma 6,04 odstotka. Kljub izraziti večini glasov proti odlok ni bil zavrnjen, saj bi moralo proti glasovati najmanj okoli 45.500 volilnih upravičencev.
Večina je bila proti, a premalo za zakonski prag
Referendum je bil po izidu glasovanja politično jasen, pravno pa neuspešen za njegove pobudnike. Velika večina udeležencev je nasprotovala uveljavitvi dela odloka, ki bi na novo uredil parkiranje v ljubljanskih soseskah, vendar za zavrnitev ni zadostovala samo večina glasov proti.
Po zakonu bi moral biti izpolnjen tudi zavrnitveni kvorum. To pomeni, da bi morala proti odloku glasovati večina tistih, ki so veljavno glasovali, hkrati pa najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
V Ljubljani je bilo po podatkih MOL 227.248 volilnih upravičencev, zato bi moralo za uspeh referenduma proti odloku glasovati približno 45.500 ljudi. Po zadnjih podatkih je bilo glasov proti 40.324, torej nekaj več kot 5000 premalo.
Občinska volilna komisija bo k preštetim glasovom z rednega in predčasnega glasovanja prištela še glasove po pošti. Vendar po dosedanjih podatkih ni pričakovati, da bi ti lahko spremenili končni razplet.
Referendum o odloku, ki ga je občina medtem umaknila
Referendum je bil nenavaden tudi zato, ker je ljubljanski mestni svet sporni odlok pred glasovanjem umaknil. Kljub temu so v Civilni iniciativi za Ljubljano pri referendumu vztrajali, saj menijo, da je bil umik pravno sporen.
Po njihovem prepričanju ni mogoče umakniti odloka, ki še ni bil objavljen v uradnem listu, oziroma ga je mogoče umakniti le v posebej določenih primerih, denimo zaradi neustavnosti, nezakonitosti ali neskladnosti. Zaradi tega so vložili tudi pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o umiku.
Ljubljanski župan Zoran Janković je nasprotno ves čas poudarjal, da bodo volivci glasovali o odloku, ki ne obstaja več. Sam se referenduma ni udeležil, MOL pa v kampanji ni sodelovala.
V kampanji je sodelovalo šest organizatorjev, vsi na strani nasprotnikov odloka: Glas za otroke in družino, Levica, Vesna, Piratska stranka, Mi, socialisti! in Klemen Fajs kot predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano.
Parkiranje postalo širše politično vprašanje
Referendumsko vprašanje se je nanašalo na 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Ta člen je uvajal novo ureditev parkiranja v območjih sosesk, med drugim s plačljivim parkiranjem in dovolilnicami za stanovalce.
Za pobudnike pa referendum ni bil le glasovanje o parkiranju. V Civilni iniciativi za Ljubljano so poudarjali, da gre tudi za vprašanje načina odločanja v mestu in odnosa mestne oblasti do prebivalcev.
Janković je medtem opozarjal na stroške referenduma, ki naj bi znašali približno milijon evrov. Po njegovih besedah bi lahko občina ta denar namenila za otroška igrišča, nova drevesa, klopi in druge mestne ureditve.
Čeprav referendum zaradi prenizke udeležbe ni uspel, izid kaže, da je med tistimi, ki so prišli na volišča, nasprotovanje sporni parkirni ureditvi zelo močno. Politično vprašanje parkiranja v ljubljanskih soseskah zato s tem najverjetneje še ni dokončno zaključeno.
Posebej zato, ker je Janković pred dobrim mesecem napovedal novo kandidaturo za ljubljanskega župana. Kandidature so doslej napovedali tudi mestna svetnika Jasmin Feratović in Aleš Primc ter nekdanji mestni svetnik Mihael Jarc, zato bi se lahko razprava o parkiranju hitro preselila tudi v predvolilno obdobje.
