Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA prevzele vlogo »varuhinje« Hormuške ožine, enega najpomembnejših pomorskih prehodov za svetovno trgovino z nafto. Ob tem je zatrdil, da bodo ZDA ponovno uvedle blokado iranskih pristanišč oziroma iranskega ladijskega prometa ter za varovanje ožine zahtevale plačilo.
Po njegovih navedbah naj bi ZDA prejele 20 odstotkov vrednosti vsega tovora, ki bo odpremljen skozi območje, saj naj bi s tem pokrile stroške zagotavljanja varnosti. Iran je ameriške napovedi zavrnil in opozoril, da ne bo dovolil vmešavanja v upravljanje ožine.
Poudarki:
- Trump trdi, da bodo ZDA prevzele vlogo »varuhinje« Hormuške ožine in za to zahtevale plačilo.
- Iran zavrača ameriško vmešavanje in opozarja zalivske države pred sodelovanjem z Washingtonom.
- Napetosti v ožini se stopnjujejo, saj poročila govorijo o novih napadih, opozorilnih strelih in motnjah v plovbi.
Trump: Hormuška ožina bo ostala odprta, z Iranom ali brez njega
Trump je v nastopu za Fox News dejal, da bodo ZDA ožino »verjetno vodile« in da bodo za to prejele nadomestilo. Trdil je, da je bilo v pogovorih z Iranom že vse dogovorjeno, nato pa naj bi iranski pogajalci po odhodu iz prostora zahtevali spremembe dogovora.
Pozneje je na svojem omrežju Truth Social zapisal, da je Hormuška ožina odprta in da bo odprta ostala »z Iranom ali brez njega«. Ob tem je napovedal ponovno uvedbo tako imenovane iranske blokade, ki naj bi po njegovih besedah omejevala le iranske ladje oziroma njihove stranke, medtem ko naj bi drugim državam omogočala prehod.
Najbolj odmeven del napovedi je zahteva, da bi bile ZDA za varovanje območja plačane. Trump je zapisal, da bi Washington prejel 20 odstotkov vrednosti vsega tovora, ki gre skozi ožino, ker naj bi ZDA prevzemale stroške in tveganje varovanja tega izjemno nestabilnega dela sveta.
Takšna napoved odpira številna pravna, diplomatska in varnostna vprašanja. Hormuška ožina ni le regionalna pomorska pot, temveč ena ključnih arterij svetovne energetske trgovine. Vsaka grožnja zaprtja, blokade ali zaračunavanja prehoda lahko hitro vpliva na cene nafte, ladijski promet in odnose med državami v Zalivu.
Iran opozarja pred ameriškim vmešavanjem
Iran je ameriške napovedi ostro zavrnil. Predstavnik poveljstva Katam al Anbija je opozoril, da Teheran ne bo dovolil ameriškega vmešavanja v upravljanje Hormuške ožine. Zalivske države je ob tem posvaril, da bi sodelovanje z ZDA pri takšnem načrtu lahko obravnavali kot vojno dejanje.
Iranska revolucionarna garda je po poročanju tujih agencij sporočila, da se lahko redni ladijski promet skozi ožino obnovi le, če se končajo ameriški vojaški posegi v tem območju. Nadaljnje vmešavanje bi po njihovih navedbah lahko povzročilo še več incidentov v svetovnem naftnem in plinskem sektorju.
Razmere v ožini so že več dni zelo napete. Iranski državni mediji so poročali, da je Iran izstrelil opozorilne strele proti dvema ladjama, ki sta poskušali prečkati območje. Na ameriški strani medtem trdijo, da Iran omejuje plovbo in ogroža varnost ladijskega prometa.
Čeprav obe strani uporabljata izrazito ostro retoriko, ostaja veliko podrobnosti nejasnih. Ni znano, kako naj bi ZDA v praksi pobirale 20-odstotno nadomestilo, katere države bi to priznale in kako bi se takšna ureditev skladala z obstoječimi pravili mednarodne plovbe.
Spopadi dvigujejo tveganje za novo energetsko krizo
Napovedi prihajajo v času, ko se spopadi med ZDA in Iranom stopnjujejo. Ameriške sile naj bi izvedle nove napade na iranske cilje, Iran pa poroča o žrtvah v mestu Abadan na jugozahodu države. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila v napadu ubita dva človeka, trije pa ranjeni.
Hkrati so se čez konec tedna nadaljevali napadi z droni in raketami. Iran trdi, da je napadel ameriške vojaške objekte v državah Zaliva, ZDA pa naj bi odgovarjale z napadi na iransko vojaško infrastrukturo. Zaradi tega je vse bolj vprašljiv dogovor o umiritvi razmer, ki naj bi ga strani dosegle prejšnji mesec.
Hormuška ožina je strateško izjemno pomembna, saj skozi njo poteka velik del svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Zato lahko že grožnja motenj v plovbi povzroči skoke cen energentov in poveča strah pred širšim regionalnim konfliktom.
Trumpove izjave bodo verjetno sprožile odzive tudi med ameriškimi zaveznicami, saj bi zahteva po plačilu za prehod skozi ožino pomenila povsem novo stopnjo ameriškega poseganja v globalne trgovinske poti. Za evropske in azijske kupce energije bi to lahko pomenilo dodatno negotovost, višje stroške in novo odvisnost od vojaško-političnih odločitev Washingtona.
Za zdaj ostaja jasno predvsem to, da Hormuška ožina znova postaja osrednja točka konflikta med ZDA in Iranom. Trump želi ZDA prikazati kot silo, ki bo zagotovila odprto plovbo, Iran pa ameriško navzočnost vidi kot neposreden poseg v lastno varnost in vpliv v regiji. Prav ta nasprotna razlaga istega vodnega prehoda povečuje nevarnost, da bi se vsaka nova pomorska ali vojaška poteza hitro sprevrgla v širšo krizo.
