Anemija ali slabokrvnost, ki se lahko pojavi v vsakem življenjskem obdobju, doleti mnogo ljudi. Otroci so rizična skupina v obdobju rasti, ko jim primanjkuje železa, in sicer najpogosteje od enega do treh let. V tej dobi so potrebe po železu dvakrat večje kot v kateremkoli drugem življenjskem obdobju. Pri odraslih pa so bolj izpostavljene ženske v rodni dobi. V kritično skupino sodijo tudi nosečnice, vegetarijanci, alkoholiki in osebe nad 55. letom starosti.
Kaj je anemija?
Anemija je bolezensko stanje, ko organizem nima dovolj rdečih krvnih celic (eritrocitov) ali hemoglobina. Rdeče krvničke imajo nalogo, da prenašajo po žilah kisik iz pljuč do vseh celic organizma, nazaj v pljuča pa ogljikov dioksid, ki ga izdihamo.
Do slabokrvnosti običajno pride zaradi kronične izgube krvi po krvavitvah alizmanjšane tvorbe rdečih krvničk v kostnem mozgu. Najpogosteje gre za dolgotrajne kronične ali ponavljajoče se krvavitve. Te so lahko očitne (npr. krvavitve iz hemoroidov, obilne menstrualne krvavitve) ali prikrite, ki jih ne opazimo in so največkrat posledica razjede v želodcu ali tankem črevesu, krvavečih polipov ali rakastih tvorb v debelem črevesu in na sečilih. Telo se na izgube krvi odzove s prilagoditvenimi mehanizmi, ki so lahko tako učinkoviti, da človek znakov anemije sploh ne opazi.
Anemija in spomladanska utrujenost
Končno bodo prišli težko pričakovani toplejši dnevi in z njimi spomladanska utrujenost. Neredko je takšno pomanjkanje energije povezano s pomanjkanjem železa, vitamina B12, folne kisline, hormona eritropoetina, ki nam jih še bolj primanjkuje v zimski prehrani. Kar pa lahko pomeni, da smo slabokrvni.
Vloga železa v organizmu
Železo je esencialni element v majhnih količinah (le nekaj gramov), shranjeno pa je v kostnem mozgu, črevesnih celicah, jetrih in vranici. Je sestavni del hemoglobina, respiratornih in drugih encimov. Sodeluje pri transportu kisika, rasti ter v drugih biokemičnih procesih. V organizmu se nahaja v zelo majhnih količinah, vendar so ravno te zelo pomembne. Ko se izkaže, da imamo premalo železa, predvsem v že omenjenih obdobjih, so ‘pošle’ njegove zaloge. Ko pride čas, da se zaloge zopet napolnijo, se poveča absorbcija, organizem pa začne nadomeščati izgubljeno. Če izgubljenega ne nadomestimo, postanemo slabokrvni.
S hrano povprečno vnesemo 10 do 15 mg na dan, iz hrane v črevesu se absorbira v kri le 10 do 30 odstotkov zaužitega železa, zato je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. S pozorno izbiro jedi, ki vsebujejo veliko železa, lahko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa nadomestiti izčrpanih zalog, saj je količina železa, ki ga telo absorbira (1 do 2 mg na dan), približno enaka tisti, ki jo vsakodnevno izgubljamo iz organizma z luščenjem črevesnih celic, menstrualnimi krvavitvami, znojenjem in luščenjem kože. Da zapolnimo zaloge, moramo železo obvezno dodajati v obliki prehranskih dopolnil.
Pomembno je, da svojo prehrano obogatimo z vitaminom C, saj ta pomaga pri absorbciji železa.
Simptomi anemije
Pri odraslih:
- utrujenost,
- slabša telesna kondicija,
- brezvoljnost,
- glavobol,
- omotica,
- pekoč jezik,
- razpoke v ustnih kotih,
- krhki lasje in nohti,
- slaba odpornost proti nizkim temperaturam,
- zmanjšana odpornost proti okužbam.
Pri otrocih:
- nemir,
- motnje koncentracije,
- motnje zbranosti.
Našteti simptomi se pojavijo posamezno in niso nujno znaki anemije, saj lahko spremljajo tudi vrsto drugih bolezni. Pri omenjenih težavah moramo obiskati zdravnika. Diagnozo anemije potrdi preprosta preiskava krvi.