V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so začudeni nad zadnjo odločitvijo ustavnega sodišča, po kateri omejitev porabe presežka prihodkov nad odhodki pri zdravstvenih koncesionarjih ni v neskladju z ustavo.
Sodišče je presodilo, da je ustavno dopustna določba zakona o zdravstveni dejavnosti, po kateri mora koncesionar dejavnost izvajati nepridobitno. Morebitni presežek prihodkov nad odhodki mora zato nameniti za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, denimo za prostore, opremo, usposabljanje, izpopolnjevanje, plače zaposlenih ali tekoče stroške poslovanja.
Poudarki:
- Ustavno sodišče je odločilo, da omejitev porabe presežkov pri zdravstvenih koncesionarjih ni protiustavna.
- Zasebni zdravniki opozarjajo, da bi lahko odločitev nekatere koncesionarje odvrnila od dela v javni zdravstveni mreži.
- Fides poudarja, da so koncesionarji pomemben del javne službe in da mora biti ključna dostopnost oskrbe za paciente.
Združenje opozarja, da odločitev lahko škodi javnemu sistemu
Predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Helena Mole je v odzivu zapisala, da so v združenju, podobno kot trije ustavni sodniki, ki so glasovali proti, začudeni nad tem, kako hitro je ustavno sodišče po njihovem mnenju spremenilo pogled na lastne pretekle odločitve.
»Če bo en sam zdravnik zaradi take odločitve zaključil delo kot koncesionar, bo to škoda za javni zdravstveni sistem, koristi zagotovo ne vidimo,« je opozorila Mole.
Po njenem mnenju zasebni zdravniki in zobozdravniki že desetletja vlagajo tudi svoja osebna sredstva v ambulante, opremo in pogoje dela, da bi pacientom zagotovili kakovostno oskrbo. Koncesionarji bodo po njenih navedbah tudi v prihodnje skrbno in učinkovito porabljali prejeta sredstva za izvajanje zdravstvene dejavnosti.
V združenju se zato bojijo, da bi odločitev lahko dodatno povečala negotovost med koncesionarji, ki so sicer del javne zdravstvene službe, a delujejo v zasebni organizacijski obliki.
Kaj je odločilo ustavno sodišče?
Ustavno sodišče je presojalo določbo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa, kako mora koncesionar porabiti presežek prihodkov nad odhodki. Določba pravi, da mora biti presežek namenjen opravljanju in razvoju zdravstvene dejavnosti.
To vključuje vlaganja v prostore in opremo, izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, plače zaposlenih ter tekoče stroške poslovanja. Po razlagi sodišča namen ureditve ni omejevanje prihodkov samo po sebi, temveč preprečevanje, da bi se presežki, ustvarjeni z javnimi sredstvi, porabljali brez povezave z javno zdravstveno dejavnostjo.
Sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Tamara Kek ter sodnika Rok Čeferin in Marko Starman. Čeferin in Starman sta podala tudi odklonilni ločeni mnenji.
Za pobudnike je bila odločitev posebej občutljiva zato, ker je ustavno sodišče v preteklosti že presojalo podobna vprašanja pri omejevanju razpolaganja s presežki. Prav zato zdaj v združenju zasebnih zdravnikov govorijo o presenečenju nad spremembo ustavnosodne presoje.
Fides: Pomembna je stabilnost za vse izvajalce
Na odločitev se je odzval tudi Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, čeprav sam te določbe ni izpodbijal. V sindikatu poudarjajo, da so koncesionarji pomemben del javne zdravstvene mreže.
Zdravniki in zobozdravniki, ki delajo na podlagi koncesije, skupaj z zaposlenimi v javnih zdravstvenih zavodih zagotavljajo javno zdravstveno službo. Po oceni Fidesa je za paciente najpomembneje, da sistem omogoča kakovostno, dostopno in neprekinjeno oskrbo, ne glede na organizacijsko obliko izvajalca.
V sindikatu zato menijo, da morajo biti sistemske rešitve v zdravstvu usmerjene predvsem v stabilne pogoje za delo vseh izvajalcev javne zdravstvene službe in v boljšo dostopnost zdravstvene oskrbe.
Odločitev ustavnega sodišča tako odpira širše vprašanje razmerja med javnimi sredstvi, zasebnimi izvajalci s koncesijo in dostopnostjo zdravstvenih storitev. Na eni strani je argument, da mora denar iz javnega sistema ostati namenjen javni zdravstveni dejavnosti. Na drugi strani pa koncesionarji opozarjajo, da lahko preostre omejitve zmanjšajo motivacijo za vlaganje in dolgoročno oslabijo mrežo izvajalcev, na katero se zanašajo številni pacienti.
