Evropska centralna banka tokrat ni spreminjala denarne politike. Svet ECB je skladno s pričakovanji finančnih trgov odločil, da ključne obrestne mere v evrskem območju ostanejo na dosedanjih ravneh, potem ko jih je junija zvišal za 0,25 odstotne točke.
Depozitna obrestna mera, ki je najpomembnejša referenca za denarno politiko v evrskem območju, ostaja pri 2,25 odstotka. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ostaja pri 2,40 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 odstotka.
Poudarki:
- ECB je po junijskem zvišanju tokrat obrestne mere pustila nespremenjene.
- Depozitna obrestna mera ostaja pri 2,25 odstotka, ključna negotovost pa ostajajo energenti.
- Centralni bankirji bodo o prihodnjih korakih odločali glede na podatke in inflacijske obete.
Po junijskem dvigu sledi premor
Današnja odločitev ECB za finančne trge ni presenečenje. Po junijskem zvišanju obrestnih mer so vlagatelji večinoma pričakovali, da bo centralna banka tokrat počakala in ocenila, kako se bodo razvijali inflacija, cene energentov in širše gospodarske razmere.
ECB se je tako odločila za premor, ne pa nujno za konec zaostrovanja denarne politike. V sporočilu je poudarila, da bo prihodnje odločitve sprejemala na podlagi novih ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije ter učinkovanja dosedanjih obrestnih mer na gospodarstvo.
Za gospodinjstva in podjetja to pomeni, da se stroški financiranja za zdaj ne spreminjajo. Posojila ostajajo dražja kot v obdobju zelo nizkih obrestnih mer, hkrati pa centralna banka še ne pošilja signala, da bi se kmalu vračala k zniževanju obresti.
Energetski šok še ni pokazal vseh posledic
Osrednja skrb ECB ostajajo cene energentov. V Frankfurtu opozarjajo, da so obeti za energente zelo volatilni, čeprav so trenutno blizu osnovnim junijskim projekcijam strokovnjakov Evrosistema. Cene pa so še vedno precej nad ravnmi pred konfliktom na Bližnjem vzhodu.
To je pomembno zato, ker se višje cene energije lahko postopoma prelijejo v širše gospodarstvo. Najprej se podražijo goriva, elektrika, transport in proizvodni stroški, pozneje pa se lahko dražitve odrazijo tudi v cenah hrane, storitev in plačnih pričakovanjih.
ECB zato pozorno spremlja ne le neposreden vpliv energentov na inflacijo, temveč tudi posredne in sekundarne učinke. Prav ti so za centralne banke posebej problematični, saj lahko začasen šok v cenah nafte ali plina preraste v bolj trdovratno inflacijo.
V sporočilu so centralni bankirji poudarili, da celoten inflacijski učinek energetskega šoka še ni viden. To pomeni, da si ECB želi ohraniti prostor za ukrepanje, če bi se inflacijski pritiski v prihodnjih mesecih znova okrepili.
Odločanje ostaja odvisno od podatkov
ECB vztraja, da je njen srednjeročni cilj stabilizacija inflacije pri dveh odstotkih. Zato ne napoveduje vnaprej določene poti obrestnih mer, temveč bo odločala od seje do seje.
Pri prihodnjih sklepih bo upoštevala inflacijske obete, tveganja za inflacijo, nove gospodarske podatke, osnovno inflacijo in to, kako močno se denarna politika prenaša v bančne obrestne mere, kreditiranje, investicije in potrošnjo.
Centralna banka je ponovno poudarila tudi pripravljenost, da v okviru svojega mandata prilagodi vse instrumente, če bi bilo to potrebno za stabilizacijo inflacije ali za nemoteno delovanje denarne politike po državah evrskega območja.
Posebej je omenila instrument za zaščito transmisije, ki je namenjen preprečevanju neupravičenih in neurejenih tržnih gibanj, če bi ta ogrozila prenos denarne politike v posameznih članicah evrskega območja.
Za zdaj pa je sporočilo ECB predvsem previdno: obrestne mere ostajajo nespremenjene, inflacija še ni dovolj predvidljiva, cene energentov pa bodo tudi v prihodnjih tednih eden ključnih dejavnikov pri odločanju evropskih centralnih bankirjev.
