Na jugu Libanona so začeli vzpostavljati t. i. pilotna območja, s katerimi naj bi preizkusili občutljiv dogovor o postopnem umiku izraelskih sil in prevzemu nadzora s strani libanonske vojske. Prvi koraki potekajo v krajih Frun, Srifa in Zavtar al Garbija, pod nadzorom mehanizma, v katerem imajo pomembno vlogo ZDA.
Dogovor predvideva, da se izraelska vojska postopoma umakne z določenih položajev, libanonske oborožene sile pa prevzamejo nadzor nad izpraznjenimi območji. Hkrati naj bi tam odstranile orožje in infrastrukturo šiitskega gibanja Hezbolah, kar ostaja politično in varnostno najtežji del celotnega procesa.
Poudarki:
- V treh krajih na jugu Libanona so začeli izvajati pilotni model izraelskega umika in libanonskega prevzema nadzora.
- Libanonska vojska je začela razporejanje v Zavtar al Garbiji, kjer je že prišlo do novega incidenta.
- Dogovor podpirajo ZDA, Hezbolah pa pogajanja zavrača, dokler Izrael zaseda libanonsko ozemlje.
Libanonska vojska prevzema prve položaje
Ameriški State Department je sporočil, da so pilotna območja začeli vzpostavljati v vaseh Frun, Srifa in Zavtar al Garbija. Gre za prvi praktični preizkus okvirnega dogovora, ki sta ga Libanon in Izrael ob posredovanju ZDA dosegla konec junija.
V praksi naj bi libanonska vojska vstopila na območja, s katerih se izraelske sile umikajo oziroma prilagajajo svoje položaje. Nato mora prevzeti nadzor, zagotoviti varnost in preveriti, ali so na območju še orožje, vojaška oprema ali infrastruktura, povezana s Hezbolahom.
Libanonska vojska je potrdila, da je začela razporejati enote v Zavtar al Garbiji. Libanonski mediji so objavili posnetke vojaških vozil, ki vstopajo v kraj ob varnostnem območju, ki ga je vzpostavila izraelska vojska.
Ta korak je pomemben, ker naj bi pokazal, ali lahko dogovor deluje tudi na terenu, kjer je zaupanje med stranema zelo nizko. Frun in Srifa sta bila že pod libanonsko prisotnostjo, Zavtar al Garbija pa je prvi bolj občutljiv preizkus prenosa nadzora po izraelskem umiku.
Incident že na začetku razporejanja
Kmalu po začetku razporejanja so se pojavile nove napetosti. Libanonska vojska je sporočila, da so izraelske sile streljale v bližini njenih vojakov, ki so se premikali na območju Zavtar al Garbije. Po navedbah libanonske strani takšna dejanja ovirajo izvajanje dogovorjenih korakov v pilotnih območjih.
Izraelska stran je po drugi strani navedla, da so bili sproženi opozorilni streli, potem ko naj bi libanonski vojaki z inženirskim vozilom prečkali dogovorjene meje oziroma ovire v območju, ki ga Izrael označuje kot varnostno cono.
Prav ta incident kaže, kako krhek je dogovor. Tudi majhno nesoglasje glede meje razporeditve, premika vozila ali razlage varnostnega območja lahko hitro preraste v novo napetost.

Zato bodo pilotna območja pomembna ne samo vojaško, temveč tudi politično. Če bo model deloval, bi ga lahko razširili na druge dele juga Libanona. Če bo že v začetni fazi prihajalo do ponavljajočih se incidentov, pa bi se lahko proces upočasnil ali ustavil.
Hezbolah ostaja največja neznanka dogovora
Južni Libanon je že desetletja eno najbolj občutljivih območij Bližnjega vzhoda. Po najnovejšem dogovoru naj bi libanonska država okrepila nadzor nad območji ob reki Litani, kjer je vpliv Hezbolaha še vedno ključno varnostno vprašanje.
Izrael vztraja, da se mora Hezbolah umakniti oziroma razorožiti na območjih, ki predstavljajo neposredno grožnjo severu Izraela. Libanonska država pa je pod pritiskom, da pokaže sposobnost prevzema nadzora nad lastnim ozemljem, ne da bi pri tem sprožila notranji konflikt.
Hezbolah za zdaj zavrača dogovore in pogajanja, dokler izraelske sile zasedajo libanonsko ozemlje. To pomeni, da se bo izvajanje dogovora skoraj zagotovo soočilo z odpiranjem najtežjega vprašanja: kdo ima na jugu Libanona dejansko zadnjo besedo.
Pomemben diplomatski trenutek je tudi obisk libanonskega predsednika Josepha Aouna v Beli hiši. Aoun je izrazil upanje, da bodo pogovori z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pomagali zagotoviti popoln umik izraelskih vojakov z juga Libanona in omogočili trajnejšo umiritev razmer.
Za zdaj pa pilotna območja ostajajo predvsem preizkus. Na papirju pomenijo pot proti postopnemu umiku in večji vlogi libanonske vojske. Na terenu pa jih že spremljajo opozorilni streli, nezaupanje, politični pritiski in strah, da bi se vsak nov incident lahko hitro spremenil v večji spopad.

