Od 7. julija 2026 morajo biti vsi novi osebni avtomobili in lahka gospodarska vozila, prvič registrirani v Evropski uniji, opremljeni z naprednim sistemom za opozarjanje na voznikovo nepozornost. Sistem praviloma uporablja majhno kamero, usmerjeno proti voznikovemu obrazu, s katero spremlja smer pogleda in položaj glave ter opozori, kadar voznik predolgo ne gleda na cesto.
Nova zahteva je del širše evropske uredbe o splošni varnosti vozil. Namen ni snemanje vožnje ali preverjanje identitete voznika, temveč zmanjševanje nesreč, ki jih povzročajo mobilni telefoni, zasloni, utrujenost in druge oblike odvračanja pozornosti.
Poudarki:
- Od 7. julija 2026 morajo imeti vsi novi avtomobili in kombiji v EU napreden sistem za zaznavanje voznikove nepozornosti.
- Notranja kamera spremlja predvsem smer pogleda in položaj glave ter voznika opozori, ko predolgo ne spremlja ceste.
- Sistem ni namenjen kaznovanju ali prepoznavanju obraza, vendar njegova prisotnost razumljivo odpira tudi vprašanja zasebnosti.
Kamera bo preverjala, ali voznik spremlja cesto
Evropska unija je z novo fazo izvajanja uredbe o splošni varnosti vozil uvedla obvezni sistem Advanced Driver Distraction Warning oziroma ADDW. V slovenščini bi ga lahko opisali kot napredni sistem za opozarjanje na voznikovo nepozornost.
Njegova naloga je ugotoviti, ali voznik med vožnjo dovolj pozorno spremlja promet. Sistem lahko zazna, da voznik dalj časa gleda navzdol, proti telefonu, osrednjemu zaslonu, sopotniku ali drugam stran od ceste.
Ko oceni, da je odvračanje pogleda predolgo ali nevarno, sproži opozorilo. To je lahko zvočni signal, opozorilo na armaturni plošči, vibracija ali kombinacija več načinov opozarjanja.
Evropska komisija je potrdila, da mora biti ta sistem od 7. julija 2026 vgrajen v vse nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, registrirana v EU. Pri novih tipih vozil so proizvajalci zahteve začeli upoštevati že prej, zdaj pa se pravilo razširja na vsa novo registrirana vozila iz teh kategorij.
Ali to pomeni, da bo kamera res v vsakem avtomobilu?
V praksi bo velika večina sistemov uporabljala infrardečo kamero, usmerjeno proti vozniku. Ta je lahko nameščena na volanskem drogu, za volanom, ob digitalnih merilnikih ali v bližini notranjega vzvratnega ogledala.
Infrardeča tehnologija omogoča delovanje tudi ponoči, pri slabši svetlobi in v nekaterih primerih takrat, ko voznik nosi sončna očala. Programska oprema nato analizira smer pogleda, gibanje vek ter položaj glave.
Sama evropska pravila ne predpisujejo nujno enake kamere ali enake tehnične rešitve v vseh modelih. Proizvajalec lahko uporabi tudi drug sistem, če ta izpolnjuje zahtevane varnostne in homologacijske pogoje. Kljub temu je kamera trenutno najbolj praktičen in razširjen način zaznavanja vizualne nepozornosti.
Zato poenostavljena trditev, da bo morala biti v vsakem novem avtomobilu kamera, ni povsem napačna, vendar je natančneje reči, da mora imeti vozilo sistem za spremljanje voznikove pozornosti, ki praviloma temelji na notranji kameri.
Ne gre za isto opozorilo kot pri utrujenosti
Nekateri avtomobili že več let opozarjajo, da je voznik morda utrujen in bi moral narediti premor. Takšni sistemi lahko analizirajo premikanje volana, čas vožnje, položaj vozila na voznem pasu in druge vzorce.
Napredni sistem ADDW gre korak dlje, saj spremlja predvsem voznikov pogled. Tako lahko hitreje prepozna položaj, ko voznik sicer ni zaspan, vendar bere sporočilo, nastavlja navigacijo ali predolgo uporablja zaslon na sredinski konzoli.
Sistemi za opozarjanje na utrujenost in zaspanost so bili skupaj z več drugimi varnostnimi rešitvami za vsa nova vozila v EU obvezni že od julija 2024. Takrat so med drugim postali obvezni tudi inteligentni pomočnik za hitrost, zaznavanje ovir pri vzvratni vožnji, signal za zaustavitev v sili in zapisovalnik podatkov o dogodku.
Kaj se zgodi, ko voznik pogleda na telefon?
Sistem ne bo kaznoval voznika vsakič, ko za trenutek preveri ogledalo, instrumente ali zaslon navigacije. Pri homologaciji mora biti zasnovan tako, da razlikuje med običajnimi pogledi znotraj vozila in daljšim odvračanjem pozornosti.
Če voznik za kratek čas pogleda proti merilnikom ali stranskemu ogledalu, opozorila praviloma ne bo. Težava nastane, kadar je pogled predolgo ali večkrat zapored usmerjen stran od območja vožnje.
Pragovi so povezani tudi s hitrostjo vozila. Pri višji hitrosti lahko že nekaj sekund nepozornosti pomeni več deset prevoženih metrov brez učinkovitega spremljanja dogajanja pred avtomobilom.
Sistem lahko zazna smer pogleda in položaj glave, ne more pa vedno zanesljivo vedeti, zakaj voznik gleda stran. Tako lahko opozorilo sprožijo mobilni telefon, predolgo upravljanje klimatske naprave, obračanje proti otroku na zadnjem sedežu ali iskanje predmeta v avtomobilu.
Bo avtomobil snemal in shranjeval obraz voznika?
Prav to je vprašanje, ki ob novi obveznosti povzroča največ nelagodja. Kamera je namreč ves čas usmerjena proti voznikovemu obrazu, zato jo nekateri že opisujejo kot nadzorno ali celo vohunsko kamero.
Toda osnovni namen sistema ni prepoznavanje identitete, snemanje videoposnetkov ali posredovanje slike proizvajalcu. Evropske tehnične zahteve določajo omejitve glede obdelave osebnih podatkov in zahtevajo, da sistem za delovanje uporablja le podatke, ki jih potrebuje za zaznavanje nepozornosti. Ureditev predvideva lokalno oziroma zaprto obdelavo in omejevanje hrambe podatkov.
To pomeni, da naj bi kamera sliko analizirala sproti, ne pa ustvarjala arhiva voznikovega obraza. Kljub temu se lahko izvedba med proizvajalci razlikuje, zlasti če je ista notranja kamera uporabljena še za druge funkcije, kot so samodejna nastavitev profila, videoklici, nadzor potnikov ali napredne naročniške storitve.
Kupci bodo zato morali preveriti politiko zasebnosti posameznega proizvajalca in ugotoviti, katere podatke avtomobil dejansko obdeluje, shranjuje ali prenaša.
Ali bo mogoče sistem izključiti?
Pri številnih sodobnih avtomobilih je mogoče posamezna opozorila začasno utišati ali izključiti v nastavitvah. Vendar varnostni sistemi, ki jih zahteva evropska uredba, praviloma ne smejo biti trajno odstranjeni ali onemogočeni tako, da vozilo ne bi več izpolnjevalo homologacijskih zahtev.
Način izklopa in ponovnega vklopa bo odvisen od proizvajalca. Podobno kot pri inteligentnem opozorilniku za hitrost se lahko nekatere funkcije ob vsakem novem zagonu vozila ponovno vključijo.
Za voznike bo pomembna predvsem kakovost izvedbe. Če bo sistem pravilno umerjen, ga večina med vožnjo skoraj ne bo opazila. Če bo pogosto sprožal napačna opozorila, pa lahko postane še en piskajoč pomočnik, ki ga bodo vozniki poskušali izklopiti takoj po zagonu.
Nova kamera je le del širšega svežnja pravil
Spremljanje voznika ni edina novost, ki je začela veljati julija 2026. Evropska komisija je uvedla tudi naprednejše samodejno zaviranje z zaznavanjem pešcev in kolesarjev, izboljšane zahteve glede vidljivosti naprej, dodatne preizkuse obrabljenih pnevmatik ter večjo površino varnostnega stekla za zaščito pešcev ob trku.
Evropska unija ocenjuje, da bi lahko celoten sveženj obveznih varnostnih sistemov do leta 2038 pomagal rešiti več kot 25.000 življenj in preprečiti najmanj 140.000 hudih poškodb. Dolgoročni cilj evropske politike Vision Zero je do leta 2050 število smrtnih žrtev v cestnem prometu približati ničli.
Za kupce novih avtomobilov bo največja sprememba verjetno občutek, da vozilo ne spremlja več samo ceste, ampak tudi njih. Namen je večja varnost, uspeh nove tehnologije pa bo odvisen od tega, kako zanesljivo bo delovala in kako pregledno bodo proizvajalci pojasnili ravnanje s podatki.
